Novoletni 30% popust za vse e-vadbe! Velja samo do 10.1.2024.
Meditacija gre nekako po isti poti z jogo. Ni nujno, ampak recimo, da gre. Ker je vsaj en del joge tudi meditativen.
Meditacija je kul. In ni se je potrebno zares učiti.
Čeprav nisem naklonjena vodičem o meditaciji. Zakaj ne? Ker pri meditaciji preprosto obsedimo sami s seboj. Samo to. Gre za dialog samega s seboj. Gre za spremljanje misli, občutenj. Gre za psihoterapijo, le da ste pacient in psihoterapevt vi.
A vseeno, ker je meditiranje brez osnove lahko strašljivo, ker ga ne poznamo in ker sem tudi jaz pred prvim meditiranjem obrnila internet, opisujem 8 korakov, ki so me kot začetnico pomirili in spravili k meditaciji. Poglejmo bližje.
Ni pravilnega ali napačnega načina, kako točno meditirati, da bomo po meditaciji tisto, kar z meditacijo želeli doseči. Zelo verjetno, če se k meditiranju spravljamo prvič, drugič, nam meditacija ne bo dala vsega, kar si želimo. Zelo velika verjetnost je, da nam bodo prvi poskusi pustili grenak priokus izkušnje. Mogoče nam bo neprijetno ali bomo imeli občutek, da je vse skupaj “kr neki”.
Zato vanjo ne stopamo obremenjeni s pričakovanji. Z željo po tišini v glavi ali idejo, da se bomo dvignili od tal.
Vanjo vstopamo nežno. Brez predsodkov, brez grobosti.
Dihanje. Dihanje je most med umom in telesom. Globoko, enakomerno dihanje umirja srčni utrip, aktivira parasimpatično živčevje, pomirja našo glavo.
Najlažje je svojo pozornost v ta moment pripeljati z dihanjem.
Nič pretiranega. Samo spremljamo svoje vdihe in izdihe. Jim pozorno sledimo. Raziskujemo občutke, ki nam jih ta kontrola diha sproža. Čutimo zrak, ki nas z vdihom polni in zrak, ki nas z izdihom sprošča.
Predvsem tišine v svoji glavi. Ker cilj meditacije ni utišanje misli, ampak zaznava in morebitna sprememba našega odnosa do teh misli. Če se meditacije lotimo z namenom utišanja misli, bomo razočarani in po vsej verjetnosti to dojeli kot neuspeh. Ne pričakujte. Samo meditirajte.
Ne silimo se v meditativne položaje, v katerih nam ni udobno. Če ne gre, ne gre. In prav nobenega efekta ne bo imelo, če se vam uspe zviti v lotus in tam trpeti. Res ne. Udobno se namestimo. Sede, leže, po želji. Če bo telesu udobno, bo bolj udobno tudi vašemu umu.
Ni vam treba na pot razsvetljenja v Indijo med menihe. Začnite z majhnim. Par minut, recimo. Par minut zavednega dihanja. Ne gre za test vzdržljivosti. Stvari, ki jih počnete, počnete zato, da bi se po njih dobro počutili, ne? Oziroma vsaj enkrat v prihodnosti, kajne?
Kolikor vam čas in volja dopuščata. 3 minute, 20 minut, kot želite. Kot vam paše.
Kdaj je najbolj fino meditirati? Ne vem. Sigurno obstaja mala vojska raziskav, ampak Google ne ve vsega. Google vas ne pozna. Vi se. Najdite čas, ki ustreza vam.
Čeprav pravijo, da je najbolj primeren čas zjutraj. *skomig z rameni*
Vedno in povsod. Tudi pri meditaciji. Zavihajte kotičke ust navzgor, globoko vdihnite in … izdihnite. Čarovnija. Sprostite ramena, vrat in se nasmehnite. Nasmehnite se, niso vse težave sveta vaše.
Resno. Ker nima smisla početi stvari, ki vas utrujajo ali bi se jim najraje izognili. Tudi če sama meditacija ni izkušnja, pri kateri bi lahko uživali, uživajte v izkušanju nečesa novega in v izkušanju novega sebe. V rasti.
Pri urah joge se meditaciji posvečamo na začetku. Toliko, da pripeljemo vso pozornost v prostor in trenutek, kjer se nahajamo. In na koncu, kjer v Savasani umirjamo dihanje, um, jogiji zdrsnemo v kratko, sladko meditacijo.
Ni nujno, da je meditacija del joge. Ali obratno. Meditiramo lahko kjerkoli in kadarkoli. In kakorkoli nam ustreza.
Spremljamo vdihe, izdihe, poskrbimo, da nam je udobno in meditiramo.
