Umetniki v svojem življenju

Those wheels on the bus

Jesen je. Čeprav še ni, je že. Lakše se diše. Po vsej sopari tega poletja paše svež zrak. Mogoče ima to kaj opraviti tudi moje prebolevanje vnetih sinusov. Lažje diham. Karkoli je že zaslužno za to.

Trenutno sem v tistem obdobju, v katerem so jutra tesnobna vse do prve dobre misli. Trening podzavesti se obrestuje, seveda. Pa vseeno. Zbujam se tesnobna. Ne panična, ampak tesnobna. Začne se z eno mislijo in potem lahko hitro padem v spiralo neprijetnih, črnih misli. Ko se poberem s postelje in zalaufam rutino je bolje.

Pa prej vstani, ne?

Smernice v postavljanju na noge so okej, sploh če je človek res nekje na dnu. Po tej točki pa je fino sprejemat odločitve na podlagi lastnega počutja, želja.

A veste, kako zgleda spirala neprijetnih (in nekoristnih) misli? Začne se nedolžno, z mislijo na nekaj ne preveč prijetnega. Na recimo vnete sinuse, na vnetja sinusov, ki se ponavljajo (za moje pojme) preveč pogosto. Spirala se skoraj vedno konča pri tem, da bom umrla. Kar seveda bom, a ne zdaj. Ampak ta misel v glavi, podkrepljena z ostalimi negativnimi mislimi, ima takšno težo, da telo doživlja občutke, kot da umiram zdaj. In velika verjetnost je, da temu verjamem. Če tako hitro zbolim, če mi odpornost tako hitro zaniha, to ne more biti okej. Kaj pa če bi imela raka? Saj mi ne bi bilo pomoči, ker imam tako slab imunski sistem! Tako gre to. Tako to delamo tesnobni profiji.

Pa ne samo bolezni. Ne, ne. Tudi druge stvari. Starši, recimo. Pa stari starši in njihove starostne težave. Pa naše živali! Ena misel, samo ena misel je dovolj, da se požene kri po telesu, ustvari neko blokado nekje v prsnem košu in te pripelje do tega, da se ujameš v temačnosti lastnih misli. In ne znaš ven. Tisti trenutek si ujetnik. Umetnik, ki piše tesnobne scenarije.

To je ta vrtinec, ki te lahko mimogrede potegne vase. Globlje te vleče, težje splavaš nazaj na površino. Pomislite kako je, če leta in leta nalagaš negativne misli. Kako globoko prideš? In zdaj pomislite, kam vse lahko odplavate, če se natrenirate in prekinete serijo negativnosti.

Na začetku je težko. Seveda je težko. Ampak da se. Bila sem v peklu pa sem prišla nazaj. Pot na površje je vedno lažja. Prepreke na njej vedno manjše. Močnejša sem. In misli so bistrejše. Ločim misli, ki mi koristijo od tistih, ki mi ne. Vsa umetnost je postaviti se zase. V glavi in zares.

Vsa umetnost je v prekinitvi serije črnih misli z eno prijetno, pozitivno.

Bodite umetniki v svojem življenju. Pišite take in onake scenarije. Ampak ne pozabite, ko pišete črne - ti imajo večjo prepričevalno moč, ti hitreje dosežejo svoje. Bodite umetniki in delajte umetnine, ki vas vlečejo ven, umetnine, ki puščajo za sabo svetle scenarije.

In bodite dobro.

Naroči se na online jogo

Izberi mesečno ali letno naročnino in takoj dostopaj do vseh joga videov in serij.
naroči se
7 dni brezplačno!