"Preberi svoj blog" mi je rekel. V opomin, seveda. Pišem tudi sebi v opomin. Ker sem pozabljiva. Pa hitro me rado odnese.
Kam spadate? Med tiste, ki delajo novoletne zaobljube? Ali med tiste, ki decembra delajo preglede leta?
Novoletnih zaobljub nisem nikoli delala. Ker sem seveda vedno bila ena od tistih, ki so šli proti toku. Upornica z ali brez razloga. Pregledi leta? Tudi tega ne počnem. Ne vem. Zdi se mi, da sem si zadnjih nekaj let zapored želela samo boljšega leta od iztekajočega. Pa letos? Kaj pa vem. Mogoče si želim, da se določene zadeve uredijo. Da pade vse na svoje mesto.
Kakorkoli. Jaz, ljudje, vam želim, da se imate fajn. Sama se trudim živeti po spodaj naštetih načelih (pravilih). Seveda mi ne uspeva vedno. Komu pa? Živim in se učim in napisano spodaj mi je v opomin.
Ker samo tako se lahko ukvarjaš s sedanjostjo. Preteklost ne definira prihodnosti, naša dejanja jo. Ta trenutek, zdaj.
Kar si sami mislimo o sebi, to šteje. Kako se sami vidimo, koliko se cenimo, spoštujemo.
Bolečina zbledi. Rane so del nas, zaradi njih smo mi. Zaradi njih smo danes močnejši, boljše verzije sebe.
Iskanje sreče, miru, zadovoljstva v svetu okrog nas nima smisla. Sreča, mir in zadovoljstvo se skrivajo v nas, samo poiskati jih moramo.
Ne veš kakšno pot imajo drugi za sabo. Če bi vsi na kup zmetali svoje probleme ter jih pogledali, bi hitro vsak zgrabil svoje nazaj.
Nič ni narobe, če ne poznaš vseh odgovorov. Včasih odgovora ni in ga ne bo. Morda ga nikoli niti ni bilo. To je odgovor. Sprejmi in se premakni naprej.
Nasmeh. Samo toliko je potrebno. Samo nasmeh. Pa je vsaj malo lepše.
Tako. Moj opomin. Morda moja novoletna želja. Ne jemljimo življenja preresno. Dajmo se zabavat, smejat. Dajmo se imet radi.
Vse dobro,
