Življenje je (z)mešano

Nič ni narobe, če si vzameš dan, dva ali toliko dni, kot jih potrebuješ, zase. Brez občutka krivde ali slabe vesti. 

Ker je življenje (z)mešano in nepredvidljivo. Seveda iščemo in si želimo več tistega, kar nam je bolj po godu, kar nam bolj paše. In brez slabe vesti gremo lahko za tem. Brez občutka krivde lahko v vsaki dani, neizbrani ali težki situaciji poiščemo nekaj dobrega. Nekaj, kar nam pomaga premagati, zmagati dan. Vedno in povsod lahko poiščemo tiste male malenkosti, ki nam narišejo nasmešek na obraz. Vedno in povsod se lahko nasmehnemo. Vedno in povsod je prav, da se nasmehnemo, nasmeh je nalezljiv, prav je, da druge nalezemo z nečim lepim, dobrim, prijetnim. Več tega potrebujemo in svet nas take rabi. Ne zagrenjene in betežne, svet ne rabi še enega pripovedovalca zamer, še enega, ki zna s prstom kazati samo na slabo. Svet potrebuje več topline, več plesa na ulicah ob uličnih umetnikih. Več smeha, več razigranosti. 

Več počitka. Od drugih, od sebe, od sveta, od pričakovanj ali zakoreninjenih norm, ki znajo trkati na vrata vesti.

Življenje je (z)mešano in hkrati lahko neverjetno krasno. Življenje je noro in ravno zaradi tega enkratno. V življenju? V življenju se nenehno dogaja, nenehno pada in vzpenja. 

Ne bodi tiho, če opaziš nekaj lepega. Če vidiš nekaj, kar v tebi nekaj premakne, povej, pokaži. Zakaj se ne nasmehneš neznancu, zakaj ne pomahaš skozi okno otroku v sosednjem avtu? Ali mu pokažeš jezik, mu pomežikneš? Dovoli si biti razigran, iskren. Svet te takega potrebuje. Življenje ni perfektno, ah kje, življenje je zmešano in dnevi so lahko težki, soul crushing, bi rekli. Ampak to ne pomeni, da, ko potegneš črto čez celotno življenje, da je življenje slabo. Dovoli si preferirat, dovoli dat prednost tistemu, kar te nahrani. Tistemu, na kar pleše tvoje srce. Tistemu, kar ti nariše nasmešek na obraz. Ne glede na situacijo, ne glede na okoliščine, ne glede na strah pred obsojanjem drugih okrog tebe. Ne glede na težo in temo, dovoli si poiskati lahkotnost in svetlobo. 

Dati prednost sebi ni sebično. Je nujno. Pa naj bo to pavza, počitek ali spontana avantura izleta v neznano. Nujno je dati vsake toliko časa prednost sebi, če želiš konec dneva zaspati. Nujno, če ne želiš biti kripelj, če želiš hoditi vzravnano in biti na voljo tistim, ki te potrebujejo. Dati prednost sebi pomeni poskrbeti zase, si vzeti, se nahraniti in postaviti pokonci. Zbrati moči, zbrat pogum in zakorakat izzivom nasproti. Dati prednost sebi ne pomeni zajebati, ne pomeni pustiti na cedilu, ne pomeni izmikanja obveznostim, dolžnostim. Dati prednost sebi pomeni kultivirat energijo in jo razporediti naokrog. Dati prednost sebi pomeni poskrbeti zase, da lahko poskrbiš za druge.

Zato ne opletajmo s sebičnostjo. Sebičen človek ne ve, da je sebičen in na sebičnost niti pomisli ne. Tisti, ki vas skrbi, da ste sebični, nehajte poslušat slabo vest, nehajte z privzgojenimi vzorci. Nisi sebičen, če (po)misliš nase. (Po)misliti nase ni sebičnost, nuja je.

Če želiš, da te je dovolj za vse, daje vsake toliko časa prednost sebi. Preferiraj. Preferiraj letne čase, glasbo, okuse, ljudi. (Po)misli nase. In, ko pomisliš nase, naredi to brez občutka krivde. Naredi to zase. Pa naj gre za počitek od drugih, od sebe, od sveta, od pričakovanj ali zakoreninjenih norm, ki znajo trkati na vrata vesti. Naj gre za pavzo ali avanturo. Daj prednost sebi. Da boš lahko ti, ti. V vsej svoji naravi, v vsej svoji veličini. 

Kot bi rekel Tony Soprano – it is what it is. Pa vse to kar je, je zaradi tistega kar je bilo in je podlaga vsemu, kar še bo.

Do naslednjič,

Poglej podobne zapise

Naroči se na online jogo

Izberi mesečno ali letno naročnino in takoj dostopaj do vseh joga videov in serij.
naroči se
7 dni brezplačno!