Telo ne laže. Ko nas nekaj bremeni, se to prej ali slej odrazi na telesu. Ramena se dvignejo, drža pokvari, dihanje postane plitko. A obstaja rešitev. Rešitev, ki je tako starodavna, da sega v čase, ko smo ljudje prvič zaplesali okoli ognja. Ta rešitev je gibanje – še posebej ples – v skupini.
Ples in skupinska vadba nista zgolj telesni aktivnosti. Sta prava znanost o sreči, povezanosti in regeneraciji. In če ti povem, da to potrjuje tudi sodobna medicina, je čas, da obuješ plesne čevlje (ali, kot jaz pri jogarobiki, allstarke) in začneš.
Zakaj ples? In zakaj v skupini?
Za začetek naj ti povem, da ni treba, da smo dobri plesalci – v resnici je prav vseeno, ali si naslednja Ana Pavlova ali pa nekdo, ki komaj loči levo nogo od desne (mimogrede, po 10 letih učenja joge in vodenih vadb, tudi plesnih, nisem Pavlova, kaki, še vedno sem tista, ki ne loči leve od desne). Ples ni toliko stvar estetike kot izkušnje. In v skupini se ta izkušnja še pomnoži.
Ko plešemo v skupini, naše telo preplavi koktajl kemikalij sreče. Oksitocin (hormon povezanosti), serotonin (hormon sreče) in dopamin (hormon nagrade) nas preplavijo kot ocean, ko se prepustimo ritmu glasbe in sinhronemu gibanju z drugimi. Profesorica Barbara Fredrickson, ena vodilnih raziskovalk na področju pozitivne psihologije, je v svoji knjigi Love 2.0 pisala o mikrotrenutkih povezanosti, ki jih doživljamo ob skupinskih dejavnostih. Ti trenutki ustvarjajo občutek bližine in harmonije, kar blagodejno vpliva na naše telo in um.
Skupinski ples pa ima še eno supermoč: sinhronost. Raziskave nevroznanstvenika Petra Lovatta kažejo, da sinhrono gibanje z drugimi aktivira možganske regije, ki so odgovorne za empatijo in občutek pripadnosti. To je razlog, zakaj se po dobri skupinski vadbi počutimo, kot da smo del nečesa večjega – in tako je ples eden najboljših načinov za krepitev odnosov, tako s seboj kot z drugimi.
Ples kot skrb zase
Ples ni samo zabava. Je tudi močno orodje za krepitev zdravja. Tukaj je nekaj znanstvenih ugotovitev, ki potrjujejo, zakaj bi morali plesati – in zakaj skupinska vadba deluje kot eliksir za boljše življenje.
1. Ples proti stresu
Stres je tihi morilec, pravijo zdravniki. Ko smo pod stresom, se raven kortizola (stresnega hormona) dvigne, kar dolgoročno vodi do izčrpanosti in bolezni. A ples ga učinkovito zniža. Študija, objavljena v Journal of Applied Gerontology, je pokazala, da ples ne le znižuje kortizol, ampak tudi povečuje raven endorfinov, naravnih protibolečinskih hormonov.
2. Gibanje za možgane
Ples ni le vadba za telo, ampak tudi za možgane. Raziskave, ki jih je vodila doktorica Catherine Loveday, so pokazale, da ples aktivira tako levo kot desno možgansko poloblo. Pri tem se izboljšajo koordinacija, spomin in kognitivne sposobnosti. Ena najodmevnejših raziskav, objavljena v The New England Journal of Medicine, je celo pokazala, da redno plesanje lahko zmanjša tveganje za demenco za neverjetnih 76 %.
3. Hormonski wellness
Znanost o hormonih nam jasno pokaže, kako močno gibanje vpliva na našo endokrino zdravje. Ples stimulira izločanje rastnega hormona (ki regenerira telo), ščiti pred inzulinsko odpornostjo in celo izboljšuje ravnovesje spolnih hormonov. Če torej čutiš, da tvoje telo potrebuje odklop, je skupinska plesna vadba morda točno tisto, kar potrebuješ.
4. Ples in psihologija
Profesorica Lynne Hewitt je raziskovala vpliv plesa na mentalno zdravje in ugotovila, da ples bistveno zmanjšuje simptome depresije in anksioznosti. Ena ključnih prednosti skupinske vadbe je, da nas poveže z ljudmi – in kot je rekla že Brené Brown:
“Povezava je razlog, zakaj smo tukaj.”
Ko plešemo, si dovolimo, da nas nosi val glasbe in prisotnosti drugih ljudi. To nas prizemlji in osvobodi.
Ples, ki je rešil življenje
Naj ti povem resnično zgodbo o Marti Graham, pionirki sodobnega plesa. Graham je pri dvajsetih letih doživela hud živčni zlom. Njena pot do okrevanja ni vključevala le psihoterapije, ampak tudi ples. Ko je začela plesati, je ugotovila, da lahko skozi gibanje izrazi svoje najgloblje strahove, bolečine in hrepenenja. Njeno telo je postalo njen glas, njeno gibanje pa meditacija v akciji. Danes velja za eno najvplivnejših oseb v zgodovini plesa, njeno življenje pa je dokaz, da lahko skozi ples prebrodimo najtežje preizkušnje.
Kako začeti?
Morda se sprašuješ: “Kako lahko vnesem ples v svoje življenje, če nimam talenta (ali ritma), ali če se mi zdi skupinska vadba zastrašujoča?” Naj te pomirim. Ples je dostopen vsakomur.
- Najdi svojo glasbo: Začni z glasbo, ki te premakne. Morda je to nekaj klasičnega, morda divji rock ali globoki zvoki tolkal.
- Najdi svojo skupino: Skupinska vadba te bo motivirala in ti dala občutek pripadnosti. Poskusi jogarobiko, zumbo, ali celo sodobni ples.
- Sprostitev, ne perfekcija: Tvoje telo ve, kako se gibati. Prepusti se. Ne gre za to, da izgledaš dobro, ampak da se počutiš dobro.
- Uživaj v trenutku: Kot pri jogi tudi pri plesu velja: biti prisoten je najpomembnejše. Tvoj dih, tvoje gibanje, tvoja izkušnja.
Plesna vadba ti da čas zase
Na koncu pa še nekaj o tem, zakaj je tako pomembno, da si vzameš čas zase. Skrb zase ni sebičnost – je odgovornost. Ko skrbiš zase, polniš svojo skodelico, da lahko daješ drugim. Ples in skupinska vadba ti pomagata ostati povezana s seboj, te napolnita z energijo in te spomnita, da je življenje več kot samo seznam opravil.
Kot je rekel Charlie Chaplin:
“We think too much and feel too little.“
Ples je popoln način, da se vrneš v telo, začutiš življenje in ga zajameš z vsemi svojimi čuti.
Zdaj pa, draga bralka, je čas, da zapustiš računalnik, prižgeš svojo najljubšo glasbo in narediš prvi korak. Kdo ve? Morda bo prav ta ples tvoj prvi korak do nove, srečnejše tebe.
Z ljubeznijo,
