Zakaj je joga dobra? Odgovor ni zapleten. Pravzaprav je ravno obratno: joga je dobra, ker dela nekaj, kar sodobnemu človeku kronično manjka – ponovno poveže telo, dihanje in pozornost.
V svetu, kjer večino dneva preživimo ujeti v mislih, načrtih in skrbeh, naše telo pogosto deluje kot le pasivni spremljevalec. Joga pa nas uči, kako znova zavestno začutiti telo in vzpostaviti stik med gibanjem, dihom in prisotnostjo.
Ko vadimo jogo, ne delamo samo razteznih vaj. V resnici vplivamo na živčni sistem, hormonsko ravnovesje, možgane, stresne odzive in celo na način, kako razmišljamo. Zato danes joga ni več samo starodavna praksa iz Indije, ampak tudi predmet številnih raziskav.
Če bi morala povzeti v enem stavku: joga je ena redkih praks, ki hkrati izboljšuje fizično zdravje, mentalno stabilnost in čustveno odpornost.
To ni mistika. To je biologija.
Kaj se v telesu zgodi, ko vadimo jogo
Velik del dneva naš živčni sistem deluje v načinu preživetja. V psihologiji temu rečemo simpatična aktivacija, stanje, ki ga pogosto poznamo kot stresni odziv “boj ali beg”.
V tem stanju telo sprošča stresne hormone, kot sta kortizol in adrenalin. Srčni utrip se pospeši, dihanje postane plitko, mišice se napnejo. To je odličen sistem, kadar nas lovi tiger.
Težava je v tem, da nas danes tiger lovi v obliki e-mailov, rokov, obveznosti, novic, finančnih skrbi in kroničnega pomanjkanja časa.
Telo pa na vse to reagira enako.
Tu nastopi joga.
Počasno gibanje, zavestno dihanje in usmerjena pozornost aktivirajo parasimpatični živčni sistem, ki je odgovoren za regeneracijo, umirjanje in obnovo telesa. V nevroznanosti temu pogosto rečejo tudi aktivacija vagusnega živca, ki igra ključno vlogo pri regulaciji srčnega utripa, dihanja in občutka varnosti.
Ko vadimo jogo:
-
se zniža raven stresnega hormona kortizola
-
srčni utrip postane bolj uravnotežen
-
dihanje se poglobi
-
mišice se sprostijo
-
možgani preidejo iz načina alarmnega sistema v način regulacije
To je eden glavnih razlogov, zakaj se po dobri joga praksi pogosto počutimo mirnejše, bolj zbrane in bolj prisotne. Ne zato, ker bi se čudežno spremenilo naše življenje. Ampak zato, ker se je umiril naš živčni sistem.
Joga in možgani: kako vpliva na prefrontalno skorjo
Ena najbolj zanimivih stvari, ki jih razkriva sodobna nevroznanost, je vpliv joge na prefrontalno skorjo, na del možganov, ki je odgovoren za:
-
samoregulacijo
-
odločanje
-
koncentracijo
-
čustveno stabilnost
-
nadzor impulzov
Prefrontalna skorja je naš notranji direktor. To je del možganov, ki reče: “Počakaj. Vdihni. Ni treba reagiraj takoj.
Težava je v tem, da kronični stres ta del možganov oslabi, medtem ko okrepi bolj primitivne strukture, kot je amigdala, ki je odgovorna za zaznavanje nevarnosti. Zato pod stresom hitreje reagiramo, se razjezimo, postanemo anksiozni ali se zapletemo v negativne misli.
Joga deluje kot nekakšen trening za prefrontalno skorjo. Ko med položajem zavestno ostaneš v blagem nelagodju in dihaš, se zgodi nekaj zanimivega: možgani se učijo, da napetost ni nujno nevarnost. To postopoma krepi sposobnost regulacije.
Na nevrološki ravni to pomeni večjo povezavo med centri za čustva in centri za samokontrolo. Preprosto povedano: z jogo treniramo sposobnost, da ostanemo mirni tudi takrat, ko stvari niso popolne.
Zakaj joga izboljšuje tudi hormonsko ravnovesje
Joga ne vpliva samo na mišice in živčni sistem, ampak tudi na endokrini sistem, ki uravnava hormone.
Številne raziskave kažejo, da redna vadba joge lahko pomaga pri:
-
uravnavanju kortizola
-
stabilizaciji inzulina
-
podpori ščitnici
-
izboljšanju spanja
-
zmanjševanju simptomov tesnobe in depresije
To je še posebej pomembno za ženske, saj hormonsko ravnovesje močno vpliva na razpoloženje, energijo in splošno počutje.
Na primer: kronični stres lahko poruši ravnovesje med kortizolom, estrogenom in progesteronom. To pogosto vodi do utrujenosti, razdražljivosti, slabšega spanca in večje občutljivosti na stres. Počasna joga, dihalne tehnike in sprostitvene prakse pomagajo telesu ponovno najti ravnovesje.
Ni čudežna rešitev. Je pa močna podpora.
Joga kot trening pozornosti
Ena največjih koristi joge je nekaj, o čemer redko govorimo: trening pozornosti. Ko v položaju zavestno spremljaš dih, položaj stopal, napetost v ramenih ali občutek raztezanja, v resnici treniraš sposobnost osredotočenosti.
Psihološke raziskave kažejo, da prav ta sposobnost, zavestno usmerjanje pozornosti, pomembno vpliva na:
-
zmanjšanje anksioznosti
-
boljše upravljanje stresa
-
večjo mentalno jasnost
-
boljše čustveno ravnovesje
V svetu, kjer nas nenehno bombardirajo informacije, je to skoraj supermoč. Joga nas uči, kako ponovno prevzeti nadzor nad lastno pozornostjo.
In ko se spremeni način, kako usmerjamo pozornost, se začne spreminjati tudi način, kako doživljamo življenje.
Konkretne joga vaje in zakaj so tako učinkovite
Joga ni samo filozofija. Je zelo praktična. Nekaj preprostih položajev lahko naredi veliko razliko.
Položaj otroka (balasana)
Ta položaj aktivira parasimpatični živčni sistem in pomaga telesu preiti v stanje sprostitve. Blag pritisk na trebuh dodatno spodbuja globlje dihanje.
Mačka – krava (cat – cow)
To je ena najboljših vaj za hrbtenico in dihanje. Gibanje hrbtenice v kombinaciji z dihom izboljšuje mobilnost, sprošča napetost in spodbuja zavedanje telesa.
Navzdol gledajoči pes
Ta položaj izboljšuje prekrvavitev, razteza zadnjo verigo mišic in hkrati zahteva stabilnost ter koncentracijo.
Zavestno dihanje s podaljšanim izdihom
Podaljšan izdih neposredno aktivira vagusni živec in umirja živčni sistem. Že nekaj minut takšnega dihanja lahko opazno zmanjša stres.
Joga kot protistrup za sodobni življenjski tempo
Če bi morali iskreno opisati sodobni življenjski slog, bi verjetno uporabili besede kot so: hitrost, preobremenjenost, nenehna stimulacija in kronično pomanjkanje počitka.
Naši možgani evolucijsko niso bili ustvarjeni za tak tempo. Joga zato deluje kot nekakšen protistrup. Ne zato, ker bi nas izolirala od sveta, ampak zato, ker nas uči, kako v tem svetu ostati bolj stabilni, zbrani in povezani s sabo. Je praksa, ki nas opomni na nekaj zelo preprostega: da ni treba vedno hiteti. Da je včasih dovolj, da se ustavimo, vdihnemo in ponovno začutimo lastno telo.
