NOVO in 30% popust - Joga za notranjo moč: Prebudi bojevnico v sebi
Košarica
V košarici ni izdelkov.
Živimo v svetu, kjer je multitasking postal veščina, s katero se ponašamo, čeprav bi morali odložiti medaljo in se vprašati: Je resnično koristno, da lahko hkrati odpišem na pet e-mailov, skuham večerjo in mislim na jutrišnji sestanek? Odgovor je precej preprost: ne. Tu pride na sceno čuječnost, prastara praksa, ki nam pomaga, da se ustavimo in zadihamo, preden naše misli uidejo iz vajeti.
Čuječnost ni nova modna muha – je veščina, ki nas uči prisotnosti v trenutku, brez obsodb in brez tistega stalnega notranjega dialoga, ki pogosto prevladuje nad našo zavestjo. Sliši se lepo, kajne? Pa je res tako preprosto? Priznajmo si – ne vedno. Vendar s pravilno vajo in malo potrpljenja postane dostopna vsakomur.
Čuječnost (mindfulness) je stanje zavedanja trenutka, brez poskusov, da bi ga spremenili, analizirali ali sodili. Je popolna prisotnost v tem, kar počnemo, ne glede na to, ali meditiramo na blazini, peremo posodo ali se peljemo na delo. Osnovna ideja je, da smo popolnoma tukaj in zdaj – brez preteklosti, brez prihodnosti, samo v trenutku.
Preprosto povedano: gre za to, da izstopimo iz avtopilota. Kolikokrat med vožnjo na delo opaziš, da nimaš spomina na celotno pot? Ali pa si pripraviš obrok, medtem ko si z mislimi že pri jutrišnjih opravkih? Čuječnost nas vrača k bistvu – k zavestnemu življenju.
Znanstvena dognanja o čuječnosti so obsežna in potrjena s številnimi raziskavami. Večina jih kaže na fizične, mentalne in čustvene koristi, ki jih prinaša redna praksa. Poglejmo nekatere glavne prednosti:
Raziskave kažejo, da lahko že nekaj tednov čuječnostne meditacije bistveno zmanjša stres. Tako imenovani fight or flight mehanizem, ki nas žene, ko smo pod pritiskom, se z redno vadbo umiri. Študija iz leta 2014, objavljena v JAMA Internal Medicine, je pokazala, da so udeleženci s kronično anksioznostjo, ki so se udeležili tečaja čuječnostne meditacije, pokazali znatno zmanjšanje simptomov v primerjavi s kontrolno skupino.
Vsi smo že bili v situaciji, ko smo se trudili osredotočiti, a so nam misli bežale na vse strani. Redna praksa čuječnosti izboljša sposobnost koncentracije in pomaga zmanjšati tiste nadležne misli, ki motijo pozornost. Študije s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) so pokazale, da se z meditacijo spremeni aktivnost v možganih, zlasti v delu, ki je odgovoren za usmerjanje pozornosti.
Čuječnost nas uči, da opazimo svoje čustvene reakcije, ne da bi se avtomatično odzvali. Znanstveni članek v Psychiatry Research (2011) je pokazal, da čuječnostna meditacija spremeni strukture v možganih, zlasti amigdalo, ki je odgovorna za strah in čustvene odzive. To pomeni, da z redno prakso postanemo bolj mirni in manj reaktivni v stresnih situacijah.
Vadba čuječnosti ima dokazane pozitivne učinke na imunski sistem, izboljšanje kakovosti spanja in celo znižanje krvnega tlaka. Redna praksa lahko pomaga tudi pri zmanjševanju simptomov kroničnih bolezni, kot so kronične bolečine in prebavne motnje.
Kot izkušena učiteljica joge lahko z roko na srcu rečem, da brez čuječnosti niti ni prave joge. Čuječi tam nismo zavestno, a vseeno v ozadju poteka ta čudovita praska. Joga nas uči, da povežemo telo, um in dih v eno usklajeno celoto. Ko izvajamo asane (jogijske položaje), ni pomembno le to, kako globoko se lahko raztegnemo, temveč tudi, kako pozorni smo na svoje telo in dih v vsakem trenutku.
Čuječnost v jogi pomeni, da smo prisotni – da opazimo, kako se naše telo odziva, katere mišice se aktivirajo, kje čutimo napetost in kje sprostitev. Je praksa, ki nam omogoča, da prisluhnemo svojemu telesu in ga spoštujemo. Brez tega je joga le še ena navadna vadba.
Čeprav joga in čuječnost izvirata iz starodavnih tradicij, jih sodobna znanost zdaj pogosto raziskuje z enakim navdušenjem, kot ga imajo tisti, ki stojijo na glavi na vrhu Triglava. Slaba šala, vem. Študije, kot je tista, ki jo je izvedel American Psychological Association, kažejo, da kombinacija joge in čuječnosti vodi do zmanjšanja simptomov depresije, izboljšanja duševnega zdravja in povečanja odpornosti na stres.
Spoznanje, da joga in čuječnost vplivata na tiste dele možganov, ki so odgovorni za čustveno regulacijo, koncentracijo in samozavedanje, ni revolucionarno – a je pomirjujoče vedeti, da vse tiste ure na blazini delujejo tudi na možganski ravni.
Seveda zdaj razmišljaš: “Zveni super, ampak kako začeti?” Tukaj je nekaj preprostih nasvetov, kako vnesti čuječnost v vsakdanje življenje – ker, bodimo iskreni, vsega ne moremo početi na blazini (čeprav je včasih to vabljivo):
Če te čuječnost resnično pritegne (in res, zakaj te ne bi?), ti priporočam nekaj avtorjev, ki so mojstri na tem področju:
Čuječnost ni čarobna rešitev, ki bo čez noč izbrisala vse tvoje težave. Je orodje, ki ti omogoča, da bolje razumeš sebe, svoje misli in telo. In naj ti povem – z jogo gresta skupaj kot arašidovo maslo in marmelada (če si ljubitelj ameriških sendvičev, če si za klasiko, kot marmelada in maslo). Torej, ko naslednjič stopiš na svojo jogijsko blazino, vzemi si trenutek zase. Ustavi se, zadihaj in pusti, da čuječnost postane tvoje skrivno orožje.
Pa še to: ne pozabi, da pot do čuječnosti ni tekmovanje. Gre za to, da se spoznaš v trenutku – vse ostalo pride samo od sebe.