Medeja logotip

Kako počasno gibanje vpliva na telo in um

Deli to vsebino

Danes ne trpimo zaradi pomanjkanja aktivnosti. Trpimo zaradi preveč aktivnosti brez ravnovesja.

Cel dan hitimo. Hitro vstaneš. Hitro poješ zajtrk. Hitro voziš v službo. Hitro odgovarjaš na sporočila. Hitro rešuješ probleme. In potem zvečer še hitro “odklopiš” z Netflixom ali telefonom.

Predm tem se še hitro stuširaš.

Telo se v takem tempu nikoli zares ne umiri in zaradi tega lahko prihaja do kronične utrujenosti, slabše koncentracije, razdražljivosti in občutka, da si ves čas malo na robu.

Zato postaja počasno gibanje – joga, zavestno gibanje, dihalne tehnike in meditacija – ena najbolj raziskovanih praks sodobnega wellbeinga. Ne zaradi ezoteričnosti.

Zaradi biologije.

Kaj sploh pomeni počasno ali zavestno gibanje

Ko govorimo o počasnem gibanju, ne govorimo o tem, da se premikaš kot v počasnem posnetku. Kot lenivec. Gre za nekaj precej bolj pomembnega: za prisotnost v gibanju.

Pri zavestnem gibanju se namreč dogaja nekaj pomembnega:

  • gibanje je počasnejše
  • dihanje je globlje in bolj ritmično
  • pozornost je usmerjena v telo

To je temelj več praks, kot so:

  • joga
  • tai chi
  • počasne mobilizacijske vaje
  • mindfulness tehnike v gibanju

Ko se premikaš na ta način, telo ne deluje več v boj ali beg načinu. Aktivira se parasimpatični živčni sistem, tisti del živčnega sistema, ki je odgovoren za regeneracijo, umirjanje in obnovo energije.

Če si živčni sistem predstavljaš kot avto, potem večina ljudi ves dan vozi v peti prestavi (in se meče na levi pas v najbolj nepreglednih ovinkih). Počasno gibanje pa hkrati pritisne na zavoro in sklopko in iz nas ne dela idiotov.

In to telo dejansko potrebuje.

Kaj se v telesu dogaja

Velik del učinka počasnega gibanja ima opraviti s stresnim hormonom kortizolom. Kortizol sam po sebi ni slab. Pomaga ti, da zjutraj vstaneš, reagiraš na izzive in ohranjaš fokus. Problem nastane, ko je kortizol ves čas povišan.

Dolgotrajno povišan stresni odziv povzroča:

  • slabšo regeneracijo
  • napetost v mišicah
  • slabši spanec
  • težave s koncentracijo
  • večjo anksioznost

Počasno gibanje in joga dokazano pomagata znižati aktivacijo stresnega sistema. Zakaj? Ker kombinirata tri stvari, ki jih telo obožuje:

  1. ritmično dihanje
  2. nadzorovano gibanje
  3. usmerjeno pozornost

Ko dihaš globoko in se giblješ počasi, se aktivira vagusni živec. To je pomembna povezava med možgani, srcem in prebavo. Srčni utrip se umiri, mišice se sprostijo, misli postanejo bolj jasne.

Zakaj počasno gibanje izboljša tudi koncentracijo

Veliko ljudi misli, da koncentracijo izboljša samo mentalni trening. Ampak možgani niso ločeni od telesa.

Pravzaprav raziskave iz nevroznanosti kažejo, da gibanje, predvsem zavestno gibanje, izboljšuje delovanje prefrontalnega korteksa, dela možganov, ki je odgovoren za:

  • odločanje
  • fokus
  • samokontrolo
  • kreativnost

Ko si pod stresom, ta del možganov deluje slabše. Zato takrat sprejemamo impulzivne odločitve, težje razmišljamo in hitreje izgubimo fokus. Počasno gibanje deluje kot ponovni zagon operacijskega sistema.

Telesu vrne občutek varnosti.

Konkretne prakse počasnega gibanja

Teorija je zanimiva. Ampak kaj pa lahko dejansko narediš danes?

Tukaj je nekaj preprostih praks, ki jih uporablja veliko programov joge za začetnike in wellbeinga.

1. Zavestno dihanje (3 minute)

To je ena najbolj učinkovitih tehnik.

Kako izvajati:

  1. usedi se udobno
  2. zapri oči
  3. vdihuj skozi nos 4 sekunde
  4. izdihuj počasi 6 sekund

To ponavljaj približno 3 minute.

Daljši izdih aktivira parasimpatični živčni sistem, kar zmanjša stresni odziv.

Pogosta napaka: ljudje dihajo pregloboko in napeto. Dihanje naj bo mehko in naravno.

2. Počasni prehodi v jogi

V jogi ne razmišljaj samo o položajih (asanah). Največji učinek ima pogosto prehajanje med njimi.

Na primer:

  • počasen prehod iz mačke v kravo (če ne poznaš joge, se sliši kar hecno, kajne?)
  • počasno dvigovanje iz predklona
  • zavesten prehod v položaj bojevnika

Ključ je tempo.

Če gibanje upočasniš za približno 30-50 %, se aktivira več mišic stabilizatorjev, hkrati pa možgani dobijo več senzoričnih informacij iz telesa.

To izboljša občutek v telesu in zmanjša napetost.

3. Počasna hoja

Hoja je ena najbolj podcenjenih rutin.

Poskusi naslednje:

  • hodi nekoliko počasneje kot običajno
  • opazuj stik stopala s tlemi
  • sinhroniziraj korake z dihanjem

Na primer:

3 koraki vdih
3 koraki izdih

To je preprosta oblika meditacije proti stresu v gibanju.

Pogoste napake pri počasnem gibanju

Počasno gibanje zveni enostavno. Pač gibaš se, samo počasi. Ja, ampak vseeno pogosto delamo nekaj klasičnih napak.

1. Poskušamo se preveč sprostiti

Ironično, ampak je res. Če se trudiš sprostiti, pogosto ustvariš še več napetosti. Bolje je, da samo opazuješ telo.

2. Delamo preveč naenkrat

Pet minut je dovolj. Veliko ljudi začne z ambicioznimi 45-minutnimi rutinami, ki trajajo tri dni.

3. Pričakujemo instant rezultate

Počasno gibanje deluje kumulativno. Učinek se povečuje skozi tedne, ne minute. Ampak ko pride, je zelo opazen.

Kako to vključiti v vsakdan

Dobra rutina ni tista, ki izgleda lepo na Instagramu. Dobra rutina je tista, ki dejansko preživi tvoj urnik.

Tukaj je nekaj načinov, kako vključiti zavestno gibanje.

Jutranjih 5 minut

Namesto da takoj pogledaš telefon:

  • 1 minuta dihanja
  • 3 minute počasne mačke-krave
  • 1 minuta mirnega sedenja

To lahko dramatično vpliva na nivo kortizola zjutraj.

Mikro pavze med delom

Vsakih 60-90 minut:

  • vstani
  • naredi 3 počasne raztege
  • 5 globokih vdihov

To je mini reset za živčni sistem.

Večerna umiritev

Zvečer telo potrebuje signal, da se dan zaključuje.

5-10 minut:

  • počasne asane
  • raztezanje bokov in hrbta
  • umirjeno dihanje

To izboljša kakovost spanja.

Največja prednost počasnega gibanja

Najbolj zanimivo pri počasnem gibanju je to:

Ni samo vaja. Je način regulacije živčnega sistema.

V svetu, kjer je skoraj vse zasnovano za stimulacijo – telefoni, obvestila, hiter tempo – telo redko dobi signal, da je varno. Počasno gibanje je eden najpreprostejših načinov, kako ta signal ponovno vzpostaviti.

In ko telo začuti varnost, se:

  • energija poveča
  • misli postanejo bolj jasne
  • stres postane bolj obvladljiv

Ne zato, ker pobegnemo iz realnosti, ampak zato, ker tvoje telo končno deluje v ravnovesju.

Začni preprosto

Ni ti treba popolnoma spremeniti življenja. Začni z eno mini spremembo:

10 minut počasnega gibanja na dan.

Morda nekaj osnovne  joge. Morda zavestna hoja. Morda kratka meditacija proti stresu.

Ni pomembno, kaj izbereš.

Pomembno je samo, da začneš.

Tvoje telo ti bo precej hitro povedalo, da je bila to dobra ideja.

Deli to vsebino