Ko beseda nanese na jogo, mnogi najprej pomislijo na čudovito upogibanje telesa, elegantno prepletanje rok in nog ali na stojo na glavi, ki jo vidimo na družbenih omrežjih. Resnica je, da je joga mnogo več kot le telesna aktivnost. Pravzaprav, joga svet je tako bogat, da ga ne moremo strniti le v eno “asano” (položaj). Če misliš, da je joga zgolj “raztegovanje”, potem je to tako, kot da bi rekli, da je ocean samo malo vode.
V tem članku bom poskusila pojasniti, kaj je joga, kako lahko vpliva na tvoje telo in duha, in zakaj bi lahko že danes začel svojo jogijsko pot. Pa začnimo z osnovami.
Joga – več kot telesna vadba
Joga, kot jo poznamo danes, ima svoje korenine v starodavni Indiji, kjer so ljudje pred več kot 5000 leti začeli raziskovati povezavo med telesom, umom in duhom. Pojem “joga” izvira iz sanskrtske besede yuj, kar pomeni združevanje ali povezovanje. To ni naključje, saj joga združuje različne vidike življenja – telo, um in dihanje – ter nas vodi k večji povezanosti s samimi seboj in svetom okoli nas.
Če se joga zdi zgolj telesna praksa, je to le površina. Joga je predvsem potovanje vase. Medtem ko se telo krepi in razteguje, se um umirja, notranji glas pa postaja vse bolj jasen.
Vrste joge – katero izbrati?
Za tiste, ki še niste pokukali v svet joge, se morda zdi, kot da je vrst joge toliko, kot je vrst kave v hipsterski kavarni. Pa poglejmo nekaj glavnih zvrsti joge, ki jih morda srečaš na svoji joga pustolovščini:
Hatha joga: To je odlična izhodiščna točka za začetnike. Hatha se osredotoča na osnovne asane in pravilno dihanje. Gre za počasno in premišljeno prakso, ki omogoča, da se poglobite v vsako držo.
Vinyasa joga: Vinyasa je nekoliko bolj dinamična različica joge, pri kateri se gibi povezujejo s tekočim dihanjem. Pogosto se imenuje tudi flow joga, saj tekoče, fluidno prehajamo iz enega položaja v drugega.
Ashtanga joga: Strukturna in intenzivna oblika joge, kjer vedno sledimo isti seriji asan. Gre za precej telesno zahtevno prakso, zato je odlična za tiste, ki iščejo izziv.
Yin joga: Če želiš vstopiti v globoko sprostitev, je yin joga tvoja zaveznica. Poudarek je na dolgotrajnem zadrževanju položajev, kar omogoča globoko sproščanje mišic in tkiv.
Bikram joga: V tej obliki joge te bo dodobra ogrelo! Bikram joga se izvaja v vročih prostorih (približno 40 °C) in sestoji iz natančno določenega zaporedja 26 položajev.
Restorativna joga: Ta joga je namenjena popolni sprostitvi in obnavljanju telesa. Je počasna in nežna, pri čemer se uporabljajo različni pripomočki (kot so blazine in trakovi), da telo podpremo v položajih.
Koristi joge – zakaj se odločiti za jogo?
Verjamem, da bi lahko vsakdo, ki je v jogi, našel več kot en dober razlog, zakaj se je odločil za jogo. Pa poglejmo nekatere ključne prednosti, ki jih joga prinaša.
1. Telesna moč in prožnost
Redna praksa joge neizogibno vodi do povečanja telesne moči, prožnosti in vzdržljivosti. Asane (položaji) pomagajo okrepiti mišice celega telesa, ne da bi obremenjevali sklepe. Nič več trdega hrbta ali težav z gibljivostjo – tvoja drža bo postala bolj pokončna, gibanje pa lažje in bolj sproščeno.
2. Boljša dihalna zmogljivost
Ali veš, da večina ljudi ne uporablja celotne kapacitete svojih pljuč? Joga z vadbo dihalnih tehnik (pranajama) uči, kako pravilno dihati, kar povečuje pljučno kapaciteto, izboljšuje prekrvavitev in spodbuja globoko sprostitev.
3. Zmanjšanje stresa in tesnobe
Morda najpomembnejša prednost joge je njena zmožnost, da umiri um in zmanjša raven stresa. Živimo v času, ko je vsak dan videti kot neskončni cikel obveznosti, rokov in opravil. Joga nam omogoča, da stopimo korak nazaj, zadihamo in najdemo svoj notranji mir.
4. Povezava z lastnim telesom
Joga spodbuja zavedanje telesa. Učimo se prisluhniti, kaj nam telo sporoča. Ko redno vadimo, postajamo bolj povezani s svojimi telesnimi potrebami, kar pogosto vodi do boljše nege sebe in zdravih odločitev.
5. Duhovni razvoj
Za tiste, ki si želijo več kot le telesne koristi, joga ponuja tudi duhovno potovanje. Praksa meditacije in dihalnih tehnik vodi k globlji introspekciji, kar nas spodbuja, da se povežemo z našim notranjim jazom in dosežemo višjo raven zavesti.
Kako začeti s prakso joge?
Zdaj, ko razumeš, kaj je joga in kakšne koristi prinaša, te morda zanima, kako sploh začeti. Tukaj je nekaj nasvetov, ki ti bodo pomagali stopiti na to čudovito pot:
- Začni počasi – Ne skrbi, če ne moreš narediti stoje na glavi takoj na začetku (ali kasneje, stoja na glavi je bolj ali manj nekoristen položaj). Pomembno je, da se postopoma spoznavaš z osnovnimi asanami in ne hitiš.
- Poišči pravo vrsto joge – Kot smo že omenili, obstaja več vrst joge. Eksperimentiraj, da najdeš tisto, ki ti najbolj ustreza, glede na tvoje potrebe in fizično stanje.
- Vadi redno – Joga ni čudežno zdravilo, ki deluje po eni vadbi. Redna praksa prinaša prave rezultate. Začni s 15 minutami na dan in postopoma povečuj trajanje in intenzivnost.
- Posvetuj se z učiteljem joge – Če si začetnik, je dobra ideja, da se pridružiš vadbi, kjer bo učitelj joge pokazal pravilno tehniko in prilagodil položaje glede na tvoje sposobnosti.
Miti o jogi, ki jih moramo razbiti
Seveda, kot pri vsaki priljubljeni stvari, obstajajo tudi miti o jogi, ki marsikoga odvrnejo od začetka. Tukaj je nekaj pogostih zmot:
- »Nisem dovolj prožen, da bi začel z jogo.« Joga ni samo za tiste, ki že lahko z glavo dosežejo kolena. Pravzaprav je joga odličen način, da razviješ svojo prožnost, ne glede na to, kje začneš.
- »Joga je samo za ženske.« Ta je resna zmota. Joga je za vse. Je popolnoma nevtralna glede spola, starosti ali fizične pripravljenosti.
- »Joga je preveč duhovna.« Čeprav ima joga tudi duhovne korenine, je njena praksa prilagodljiva vsakomur. Lahko se odločiš za fizične koristi joge ali pa raziskuješ tudi njeno duhovno plat – odvisno je od tebe.
Zakaj se odločiti za jogo?
Joga ni zgolj telesna vadba – je način življenja, ki ti pomaga najti ravnovesje med telesom in umom. Ne glede na to, ali se odločiš za fizično zahtevno vinyaso ali sproščujočo yin jogo, v vsakem primeru najdeš prakso, ki te bo obogatila. Joga te bo učila potrpežljivosti, nežnosti do sebe in razumevanja, da napredek ni stvar hitrosti, temveč doslednosti.
