NOVO in 30% popust - Joga za notranjo moč: Prebudi bojevnico v sebi
Kot učiteljica joge se pogosto srečujem z edinstvenimi zgodbami svojih učencev. Nekateri pridejo utrujeni, drugi z napetostmi v telesu, tretji z iskanjem notranjega miru, četrti s poškodbami in omejitvami. Vsak od njih potrebuje nekaj drugega, a vsi si želijo isto: občutek ravnovesja, zdravja in stik s sabo. V tem blogu bom s tabo delila praktične pristope, ki ti kot učiteljici joge omogočajo, da svoje učence podpreš na poti k boljšemu počutju.
Vsak učenec vstopi v studio s svojo zgodbo. Nekateri nosijo stresne vzorce iz službe ali družine, drugi kronične bolečine, spet tretji notranje nemire in tesnobo. Kot učiteljica sem se naučila, da je prvi korak poslušati njihove potrebe.
Ko učencu ponudiš varno, sproščujoče okolje, omogočiš njegovemu telesu in umu, da se ponovno uravnotežita.
Ko govorimo o pomoči učencem, ni dovolj le vodenje jih skozi asane. Potrebujemo konkretne, učinkovite tehnike:
Dih je most med telesom in umom. Ko učenca učim npr. izmeničnega diha (Nadi Shodhana), ga učim, kako uravnotežiti živčni sistem. Richard Davidson, nevroznanstvenik in strokovnjak za čustveno inteligenco, navaja, da redna praksa pranajame povečuje aktivnost prefrontalnega korteksa, kar izboljšuje čustveno regulacijo.
Mačka–krava (Marjaryasana–Bitilasana) je odlična vaja za sprostitev hrbtenice in povečanje fleksibilnosti. Ne samo, da fizično raztegne hrbtne mišice, ampak po raziskavah telomere v telesu reagirajo na redno gibanje in zmanjšanje stresa, kar upočasnjuje proces staranja celic.
Savasana ni samo ležanje, je trenutek, ko učenca učimo notranje prisotnosti in opazovanja. Jon Kabat-Zinn, pionir mindfulness-a, poudarja, da je prav ta zavedna sprostitev ključna za zmanjševanje kroničnega stresa in izboljšanje imunskega sistema.
Bojevnik in drevo ne krepita samo mišic, temveč tudi občutek stabilnosti in notranjega ravnovesja. Ko učenca vodiš skozi te položaje, ga spodbujaj, da se poveže s svojim telesom in zaupa lastni moči. To je ključno za psihološko dobrobit.
Joga ni le fizična disciplina; je tudi psihološki proces. Gabor Maté v svojih raziskavah opozarja, da so mnogi fizični simptomi posledica nezavednih čustvenih blokad. Kot učiteljica imaš privilegij, da učencem pomagaš prepoznati te blokade skozi telesno prakso:
Ko učenca vodiš v mehko upogibanje naprej, ga učiš, da spusti notranje napetosti in s tem simbolično spusti strah in skrb.
Ko prakticiramo pozornost na dihanje med ppložajem, učenca učiš, da postane opazovalec svojih misli, ne da bi se v njih izgubil.
Tako učenci postopoma razvijajo veščine samoregulacije, kar vodi v manj tesnobe, več jasnosti in notranjega miru.
Pomembno je razumeti, da ni dveh enakih učencev. Nekdo z bolečinami v hrbtu morda ne more izvesti vseh asan, zato se osredotočimo na dihanje in blage raztezne vaje. Drugi išče moč in energijo, zanj so dinamične serije, kot je pozdrav soncu (Surya Namaskar), popolne.
Poslušaj več, govori manj: Učenci cenijo, ko jih vidiš in slišiš.
Uporabljaj prispodobe: Primerjave pomagajo učencem, da lažje razumejo prakso.
Bodi iskrena: Lahkoten ton, prijazni nasveti ustvarjajo občutek varnosti in radosti.
Empatija ni samo prijaznost, je ključ do globljega učenja in trajne prakse.
Ko učimo jogo, v resnici ne učimo le gibov. Ustvarjamo varen prostor, kjer se lahko nekdo po dolgem dnevu prvič ustavi, globoko vdihne in začuti, da je v redu točno tak, kot je. Na blazini se zgodi nekaj tihega in hkrati močnega: telo se sprosti, um se umiri, in človek se spomni nase.
Če kot učiteljica znaš ponuditi to izkušnjo, znaš več kot le voditi skupino. Če si še na začetku poti, ni pomembno, ali znaš vse asane, ali imaš popolno prakso ali tisoč potrdil. Pomembno je, da znaš biti prisotna, iskrena in odprta.
Začni tam, kjer si. Opazuj svoj dih. Uči iz izkušnje, ne iz ideala. S tem, ko pomagaš drugim, se boš tudi sama poglabljala vase.
Joga ni cilj, je živ proces. In ti si lahko tisti most, ki drugim pomaga stopiti nanj.
