Predstavljaj si, da je tvoj um divji konj, ki galopira po neskončni preriji tvojih misli. Ko sedeš k meditaciji, je, kot da tega konja poskušaš nežno privabiti k sebi, da se umiri, da ga pobožaš in ga naučiš hoditi ob tebi. Nič sile, nič pretiranega napora – samo potrpežljivost, prijaznost in vztrajnost.
Meditacija ni le praksa, je znanost in umetnost obenem. A katera meditacija je najboljša? Naj odgovorim na to vprašanje, ki ga mnogi zastavljajo, ko vstopajo v svet meditacije.
Katera je najboljša meditacija?
Najboljša meditacija je tista, ki jo dejansko prakticiraš.
Prav si prebrala. Nič ti ne bo koristila najboljša tehnika na svetu, če ležijo njene modrosti zaprašene v knjigi na tvoji polici. Vendar pa obstaja ena praksa, ki jo mnogi strokovnjaki, znanstveniki in učitelji joge hvalijo kot preprosto, učinkovito in prilagodljivo – čuječnostna meditacija (angl. mindfulness meditation).
Čuječnost je, kot bi pritisnila gumb za pavzo v svojem življenju. Je sposobnost biti popolnoma prisotna v trenutku, brez presojanja, brez obsojanja. Znani avtor in praktik meditacije Jon Kabat-Zinn, ustanovitelj programa za zmanjševanje stresa na podlagi čuječnosti (Mindfulness-Based Stress Reduction – MBSR), pravi, da je čuječnost zavedanje, ki nastane z namernim usmerjanjem pozornosti v sedanji trenutek in brez presojanja.
Kako deluje čuječnostna meditacija?
Predstavljaj si, da je tvoj um kot prometno križišče v največji prometni konici. Misli drvijo sem in tja kot avtomobili, nekateri dirjajo prehitro, drugi so preobremenjeni z bremeni vsakodnevnih skrbi. Čuječnostna meditacija je, kot da bi se povzpela na bližnji hrib, od koder lahko opazuješ vse to dogajanje – mirno, brez vmešavanja.
Praksa čuječnosti temelji na zavedanju. Ko meditiraš, svojo pozornost usmeriš na dihanje, zvoke okoli sebe ali preprosto na občutek sedenja na blazini. Ko opaziš, da ti misli tavajo (in verjemi, da bodo), jih preprosto prijazno usmeriš nazaj na dihanje. Brez obsojanja, brez frustracij.
Zakaj čuječnost deluje?
Znano je, da meditacija spreminja tvoj možganski ustroj. Raziskave kažejo, da redna meditacija poveča aktivnost v predelu možganov, imenovanem prefrontalna skorja, ki je odgovoren za uravnavanje čustev, odločanje in osredotočenost. Hkrati pa zmanjša aktivnost v amigdali, tistem delu možganov, ki sproži odziv boj ali beg ob stresu.
Če pomisliš, je čuječnost pravzaprav tvoj osebni heker za srečo. Zmanjšuje stres, izboljšuje spanec, krepi imunski sistem in celo pomaga pri kroničnih boleznih, kot so anksioznost, depresija in visok krvni tlak. Študija, objavljena v reviji Journal of Psychiatric Research, je pokazala, da že osem tednov čuječnostne meditacije znatno zmanjša simptome tesnobe in depresije.
Zakaj je to pomembno zate?
Morda si mislila, da meditacija pomeni popoln mir, instantno razsvetljenje ali to, da ti ne bo nikoli več treba kričati na tvojega psa, ko ti uniči novo joga blazino. Žal, ne gre tako. Vendar pa te meditacija opremi z notranjo močjo in jasnostjo, da se soočaš z življenjem takšnim, kot je. Pomaga ti bolje razumeti sebe, svojo notranjost in svoje vzorce.
Je orodje, ki te vodi nazaj k sebi – tisti pravi, najboljši različici tebe, ki je morda trenutno zakopana pod plastmi stresa, dvomov in samokritičnosti.
Prednosti čuječnostne meditacije
- Zmanjšanje stresa: Tvoja raven kortizola, stresnega hormona, se zmanjša. Tako si lahko bolj prisotna, manj razdražljiva in bolj odporna.
- Izboljšanje osredotočenosti: Ali pogosto pozabiš, kje si pustila ključe? Meditacija izboljšuje delovni spomin in koncentracijo.
- Globlja povezanost s seboj: Naučiš se slišati svojo intuicijo, svoj notranji glas.
- Boljša samopodoba: Namesto da si sovražnica sama sebi, postaneš svoj največji zaveznik.
- Boljše zdravje: Študije kažejo, da meditacija zmanjša tveganje za bolezni srca, izboljša prebavo in celo zmanjšuje bolečino.
Znanost v podporo meditaciji
Znanstvenik Richard Davidson, nevroznanstvenik z Univerze v Wisconsinu, je v svojih raziskavah pokazal, da meditacija poveča nevroplastičnost možganov – to je sposobnost možganov, da se spreminjajo in prilagajajo skozi čas. Druga pomembna ugotovitev je, da redna praksa meditacije poveča občutek sočutja in empatije, kar izboljša odnose z drugimi.
V svoji knjigi Altered Traits Davidson in Daniel Goleman poudarjata, da meditacija ni samo kratkotrajna rešitev, ampak dolgotrajen proces, ki prinaša globoke spremembe v tvojem doživljanju sebe in sveta.
Kako začeti?
Ne potrebuješ posebne blazine ali skrivnostne mantre. Začni preprosto:
- Najdi miren prostor. Lahko je to tvoj kotiček v dnevni sobi ali klop v parku.
- Sedi udobno. Ni ti treba sedeti v položaju lotosa – samo poskrbi, da ti bo udobno.
- Osredotoči se na dihanje. Opazuj, kako zrak vstopa skozi nosnice in izstopa.
- Bodi prijazna do sebe. Ko ti misli tavajo, jih nežno usmeri nazaj k dihanju.
Začni s petimi minutami na dan in postopoma povečuj čas. Tudi če imaš samo minuto, jo izkoristi.
Ali veš, da je tudi Steve Jobs, eden najbolj ustvarjalnih umov našega časa, prakticiral meditacijo? Jobs je v knjigi Steve Jobs avtorja Walterja Isaacsona opisal, kako mu je meditacija pomagala razviti sposobnost globoke osredotočenosti in preseči omejitve uma. “Če si le malo bolj zavedajoč, lahko bolje vidiš, kaj se dogaja okoli tebe,” je dejal.
Čas je, da se vrneš k sebi
Draga bralka, meditacija je kot topel objem same sebe po dolgem dnevu. In čeprav bo morda na začetku tvoj um še vedno divji konj, se bo z vsako prakso bolj umirjal, dokler ne bo korakal ob tebi – miren, sproščen, prisoten.
Naj bo meditacija tvoj sopotnik na poti do globlje povezanosti s seboj. Če začneš danes, ne boš obžalovala. Pripravljena? Sedaj zapri oči, globoko vdihni in si reci: “Začenjam.”
Z ljubeznijo,
