Vsak dan nas družbena omrežja bombardirajo z nasveti o tem, kako živeti in nam govorijo, kaj vse delamo narobe. Seveda se potem človek vpraša – ali pravilno diham? Ampak do tega še pridemo. Pogosto nas torej prepričujejo, da tudi najbolj osnovna opravila, kot so pravilno nanašanje zobne paste, zavezovanje čevljev ali dihanje, izvajamo narobe in da bomo zaradi tega trpeli. Resno?
Ne maram, da se povsem dostopne stvari dela nedostopne. Da se preproste zadeve zapakira kot nekaj zapletenega. Ustvarjalci vsebin strašijo, prepričujejo, da nimamo pojma, in tako ustvarjajo občutek, da potrebujemo strokovnjake za opravila, ki jih obvladamo že od malih nog. Ljudje so prestrašeni in pripravljeni sprejeti mnenje kogarkoli, ki ga vidijo kot “pametnejšega”.
Ena izmed zadnjih takih cvetk (ki je tudi povod za moj rant) je bila objava na Instagramu z animirano retencijo diha, kjer preveriš, kako zdrava so tvoja pljuča. Tudi jaz sem že delila podobno vsebino. Gif, ki prikazuje vdih in izdih, nič posebnega. Pod objavo pa prava drama: komentarji, kako je retencija diha nevarna, kako tega ne smeš početi brez nadzora strokovnjaka, brez da se najprej ustrezno segreješ., ipd. Komentarji so res dajali občutek, da lahko kar umreš, če poskusiš dihati ob pomoči gifa.
Retencija diha
Retencija diha ni nevarna – nasprotno. Določene dihalne tehnike so učinkovite prav zaradi kontroliranega zadrževanja diha, ker govorimo o nekaj sekundah, ne o podiranju rekorda Herberta Nitscha. Veliko dihalnih tehnik torej, ki jih poznamo iz prakse joge in meditacije, temelji prav na retenciji diha, ki ima številne koristi:
- Izboljša delovanje pljuč: Retencija poveča učinkovitost uporabe kisika v telesu, kar lahko primerjamo s treniranjem mišic.
- Pomirja živčni sistem: Nadzorovano zadrževanje diha aktivira parasimpatični živčni sistem, ki pomaga pri zmanjševanju stresa.
- Poveča zbranost: Dihalne vaje, kot je pranajama, spodbujajo koncentracijo in mentalno disciplino.
- Krepi vzdržljivost: Retencija omogoča pljučem, da postopno postanejo zmogljivejša.
Torej, retencija diha za nekaj sekund ni problematična in ne ogroža tvojega življenja. Nihče ne postavlja svetovnega rekorda s potapljanjem tukaj. Gre za osnovno tehniko, ki jo lahko vsakdo preizkusi, in prinaša pozitivne učinke na um in telo.
Zakaj nas na družbenih omrežjih torej strašijo?
Zakaj se torej zadrževanje diha v komentarjih pod objavo svetovnega joga profila na Instagramu nenadoma predstavlja kot nevarno? Zakaj nas ljudje na družbenih omrežjih prepričujejo, da, recimo, osnovne življenjske funkcije, kot je dihanje, opravljamo narobe. Zakaj? Zaradi preprostih, a učinkovitih razlogov:
- Pritegnitev pozornosti: Vplivneži se borijo za pozornost. Najlažji način za to je, da nas prestrašijo z domnevno napačnim početjem vsakdanjih stvari. In največ učinka imajo, če to naredijo pod objavo profila z veliko sledilci.
- Vključenost: Vplivneži živijo od števila ogledov in komentarjev. Če nas opozorijo, da napačno nanašamo zobno pasto ali zavezujemo čevlje, bomo brali in reagirali – večja vključenost pomeni večje zaslužke.
- FOMO: Družbena omrežja igrajo na naš strah pred tem, da bomo nekaj zamudili. Nevarnost, da bomo nekaj izpustili, če ne bomo upoštevali vseh nasvetov za “popolno” življenje.
- Šokiranje: Vse, kar nas šokira ali razjezi, se hitreje širi. Nihče zares ne sprašuje, kako si pravilno zavezati čevlje, a ko je to objavljeno kot pomemben nasvet, bodo ljudje reagirali. Ker si želijo prav zavezati čevlje.
S takim pristopom se včasih pretirava. Preproste, normalne zadeve postanejo zapletene in zastrašujoče, vse z namenom ustvarjanja pozornosti.
Pa ne obsojam vplivnežev – tudi sama si želim večjega dosega na družbenih omrežjih. Morda je moj pristop drugačen, saj raje delam na osnovi zaupanja in enostavnosti, namesto da bi ustvarjala strah in zmedo. In morda imam prav zato tudi malo dosega.
Kdaj je strokovni nasvet koristen in kdaj je dovolj zaupati sebi?
Seveda imajo strokovnjaki pogosto zlata vredne nasvete, zlasti na področju zdravja in dobrega počutja. Pomembno je, da ločiš med pretiravanjem in koristnimi informacijami. Pa zaupati moraš tudi svoji intuiciji in kritično ovrednotiti, kateri nasveti so dejansko koristni ter kateri so le način za pritegnitev pozornosti. Včasih je common sense (zdrava kmečka pamet, kajne) vse, kar potrebuješ.
Pod črto, torej – zadrževanje diha za nekaj sekund ni nevarno. Pravzaprav je povsem normalno in varno, če to počneš zavestno in postopoma. Naslednjič, ko naletiš na nasvet, ki te straši, se vprašaj – je to res nekaj nevarnega, ali gre le za še en viralen trik?
Zaupaj svojemu telesu in svoji intuiciji. Če nisi prepričan, guglaj.
Bodi dobro,