V današnjem času, ko družbena omrežja pogosto prikazujejo jogo kot serijo spektakularnih položajev (kdo še ni naletel na fotografije v zapletenih obratih ali stoje na glavi na plaži?), se mnogim praktikom zdi, da joga postaja tekmovanje v obvladovanju akrobatskih spretnosti. Toda če pogledamo globlje, kaj nam joga sploh nudi? Ali res potrebujemo položaj škorpijona, da bi občutili njene koristi?
Zakaj nam ni treba stati na glavi za boljše življenje
Sodobne raziskave in razumevanje anatomije kažejo, da so koristi joge dostopne v vsakem položaju, že tam, kjer naše telo doseže svojo mejo, ne pa šele v zapletenih asanah. Kot učiteljica joge lahko zatrdim: napredni položaji niso nič bolj magični od osnovnih. V resnici pogosto boljši učinek dosežemo, ko svoje telo slišimo in spoštujemo, ne pa ga silimo v neprijetne položaje. Poglejmo, zakaj je temu tako.
Anatomija joge in omejitve telesa
Najprej, človeško telo ni zgolj zbirka mišic, kosti in sklepov, ampak deluje kot usklajen sistem, ki ima za vsako gibanje svoje biomehanske meje. Pri jogi to pomeni, da ima vsaka oseba svoj edinstven obseg gibanja, svojo fleksibilnost in svoje meje. Kosti, ligamenti, vezivno tkivo in mišice so postavljeni tako, da lahko telo ohranja optimalno držo, hkrati pa nas ščiti pred poškodbami. Nekdo lahko z lahkoto opravi globok predklon, drugi pa ima že pri manjšem upogibu dovolj; a oba bosta imela od predklona koristi.
Biokemik dr. Stuart McGill pojasnjuje, da pretiravanje s položaji povzroča nepotreben stres na hrbtenico in sklepe. Pravzaprav dolgotrajno vztrajanje v ekstremnih položajih lahko privede do obrab ali poškodb, kar pomeni, da doseganje “idealne asane” telesu ne koristi, če zahteva pretirano napenjanje ali stiskanje.
Primer iz anatomije – kolena in hrbtenica
Vzemimo za primer položaje, ki vključujejo globoke pretege, kot je most (Urdhva Dhanurasana). Čeprav je most lahko močan položaj za raztezanje hrbtenice in odpiranju prsnega koša, lahko za veliko ljudi, katerih struktura kolkov ali prsne hrbtenice ni tako mobilna, prinese več bolečine kot koristi. V takih primerih je dovolj že, da telo obdržimo v polovičnem mostu (Setu Bandhasana), kjer so koristi povsem primerljive, saj s tem dosežemo mehkejši razteg, ki spodbuja enako razbremenitev hrbtenice, le z večjim občutkom varnosti.
Torej, ko so naša kolena upognjena do svoje meje ali ko se hrbtenica naravno zaustavi, je to prav tam, kjer našemu telesu omogočamo največjo korist, ne da bi ga silili v neprimerne kote.
Kdaj napredni položaji niso več koristni?
Napredni položaji lahko hitro postanejo ego-pasti. Če nas motivira občutek dosežka, lahko pozabimo, da joga ni olimpijski šport, temveč orodje za notranje raziskovanje in povezovanje s telesom. Ko se prekomerno trudimo, da bi dosegli zahtevnejši položaj, lahko hitro izpustimo iz vida bistvo: joga nas v prvi vrsti povezuje z našo notranjostjo in nam pomaga prisluhniti telesu.
V raziskavi, ki jo je objavila revija International Journal of Yoga Therapy, so ugotovili, da so preprosti joga položaji enako učinkoviti kot naprednejši za izboljšanje splošnega počutja, zmanjšanje stresa in povečevanje zavedanja telesa.
Drugače povedano: tako kot ne rabimo Ferrarija, da pridemo do trgovine, tudi ne potrebujemo položaja lotosa (Padmasana), da bi dosegli notranji mir.
Predstavljaj si, da vsak teden vadiš most in da moraš za ta položaj raztezati ramena do njihovih skrajnih meja. Sčasoma lahko zaradi stresa na sklepih in vezivnem tkivu izgubiš naravno stabilnost in podporo, ki jo ramena nudijo pri vsakodnevnih gibanjih. Če pa ohraniš bolj umirjeno in prilagojeno različico mostu, kjer ramena niso izpostavljena ekstremom, lahko dolgo časa ohranjaš zdravje teh sklepov, brez nepotrebnih poškodb in omejitev pri gibljivosti.
Kako najdemo svojo mejo v položajih?
Koristi joge niso vezane na končno obliko položaja, ampak na naše zaznavanje telesa in prisotnost v položaju. Poznavanje svojih meja nam omogoča, da se pri jogi osredotočimo na dihanje, občutek stabilnosti in zavedanja telesa, kar so pravzaprav največje prednosti joge. Naša moč in gibčnost se naravno razvijata skozi čas – ne zato, ker silimo telo, ampak ker ga z nežnostjo vodimo v nove izzive.
Za jogo ne potrebuješ gibčnosti
Če smo v jogi čisto novi in se sprašujemo, ali moramo biti super gibčni ali močni, da sploh začnemo, povem tole: daleč od tega! Joga ni maraton gibčnosti ali raztezanja – je nežno raziskovanje svojega telesa, pri katerem vsak majhen gib, vsak zavesten vdih prinese sprostitev in umirjenost.
Pozabi na misel, da moraš dosegati zapletene položaje, ki jih vidiš na Instagramu. Velik napredek v jogi se zgodi prav v manjših položajih, kjer telo deluje v svojih naravnih mejah, brez prisile ali bolečine. Prav v teh trenutkih dobiš tiste prave koristi: boljše počutje, globoko sprostitev in ljubeč odnos do sebe. Zato pogumno! Tudi s preprostim sedečim predklonom ali položajem otroka doibiš vse, kar potrebuješ.
Koristi preprostih položajev
Ni naključje, da so mnogi klasični položaji, ki so sestavni del večine jogijskih praks, pravzaprav precej preprosti. Na primer:
- Navzdol gledajoči pes (Adho Mukha Svanasana): Gre za enega najbolj osnovnih in univerzalnih položajev, ki pomaga pri raztezanju hrbta, ramen in nog, hkrati pa krepi stabilnost in povečuje krvni pretok. Tu je pomembno začutiti, kje so naše meje pri raztegu, ne pa da se trudimo doseči popolnoma ravno držo.
- Bojevnik I in II (Virabhadrasana I in II): Krepita spodnji del telesa, razvijata stabilnost in ravnotežje ter spodbujata občutek moči. Ko v teh položajih zavzamemo lastno mejo, omogočamo telesu, da okrepi mišice in vezi na način, ki podpira dolgotrajno gibljivost in zdravje sklepov.
- Mačka / krava (Marjaryasana-Bitilasana): Odličen par položajev za hrbtenico, ki spodbuja gibljivost in sprostitev. Ta niz pomaga raztegniti hrbtne mišice, povečati cirkulacijo ter spodbuja prožnost hrbtenice brez tveganja za poškodbe.
Vsak izmed teh položajev je namenjen krepitvi temeljne telesne stabilnosti, brez siljenja v ekstremne raztege ali asimetrične pritiske.
Kaj znanost pravi o preprostosti?
Raziskave, kot je študija Univerze v Illinoisu, potrjujejo, da zmerna joga prinaša veliko prednosti. Ugotovili so, da joga z enostavnimi položaji (v primerjavi z bolj akrobatskimi oblikami) spodbuja nevrološko in hormonsko ravnovesje, krepi imunski sistem ter zmanjšuje raven kortizola v telesu, kar vodi v zmanjšanje stresa in izboljšanje kakovosti življenja.
Kako joga z manjšimi premiki povzroča velike spremembe
Ne pozabi, da je čar joge ravno v tem, da ti ni treba ničesar dokazovati. Vsak položaj – naj bo še tako preprost – ti lahko prinese globoke koristi, če ga izvajaš s pozornostjo in zavedanjem. Joga nas uči, da lahko najdemo mir v trenutku, ko sprejmemo svoje meje, ne pa ko jih ignoriramo.
Na koncu se spomnimo, da ni nobene medalje za najgloblji predklon, nobenega aplavza za najbolj močno vrano. Prava zmaga joge je v tem, da dosežemo notranjo umiritev, globok vdih in nasmeh, ko najdemo ravnovesje – ravno tam, kjer smo zdaj, brez pretiravanja.
Bodi dobro,
