Verjamem, da si že slišala, da je joga več kot le raztezanje v pajkicah, dihanje kot Darth Vader ali predklon do stopal.
Joga ni nekaj ezoteričnega, rezerviranega za razsvetljene Kalifornijčane ali Instagram zvezdnice, ki se s holivudskimi zobmi smehljajo v asani na pečini ob sončnem zahodu. Joga je znanstveno podprt sistem za dobro počutje, orodje za uravnavanje hormonov, za podporo tvojemu živčnemu sistemu in tvojim čustvom.
Kaj je joga? In zakaj jo znanost končno jemlje resno?
Beseda joga izvira iz sanskrta in pomeni zveza, združevanje telesa, uma in duha. Preden zamahneš z roko: to ni new-age romantika. Gre za funkcionalno povezovanje tvojih notranjih sistemov. Ko rečemo “duh”, lahko to v sodobnem jeziku prevedemo tudi kot tvojo zavest, tvojo usmerjenost, tvoj notranji kompas.
Znanstveniki so se v zadnjih desetletjih resno lotili preučevanja učinkov joge. Eden najvplivnejših raziskovalcev, Dr. Sat Bir Khalsa z medicinske fakultete Harvard, že več kot 20 let preučuje učinke joge na stres, spanje in duševno zdravje. Njegove raziskave so pokazale, da redna joga bistveno zmanjša nivo kortizola in hkrati poveča gama-aminomasleno kislino (GABA), nevrotransmiter, ki deluje kot naravni pomirjevalec.
Dr. Khalsa pravi:
Joga ni alternativa medicini. Je dopolnilo. Je praksa samoregulacije, ki vpliva na parasimpatični živčni sistem, izboljšuje spanje, znižuje anksioznost in podpira okrevanje po duševnih stiskah.
Joga ti pomaga, da se tvoje telov vsakdanjih situacijah ne obnaša kot ogrožen mamut.
Hormonski tango in joga
Tvoje telo je vsak dan pod vplivom subtilnega plesa hormonov. Estrogen, progesteron, oksitocin, kortizol. Prav vsi vplivajo na tvoje razpoloženje, energijo, občutek varnosti in sposobnost, da rečeš svetu “ne” ali pa sebi “ja”.
Endokrinologinja dr. Claudia Welch v svoji knjigi Balance Your Hormones, Balance Your Life piše, da ženske sodobnega sveta živijo v kronični aktivaciji simpatičnega živčnega sistema, torej v “boj ali beg” stanju. Joga, še posebej pranajama (dihalne tehnike) v kombinaciji z jogo pomaga aktivirati nasprotni sistem, torej parasimpatični živčni sistem, ki skrbi za regeneracijo, prebavo, imunski odziv in hormonsko ravnovesje.
Ko si na blazini, ne krepiš le svojega telesa, krepiš tudi svojo toleranco do stresa.
Telo kot tempelj, ne kot projekt
Ko se spustiš v Virabhadrasano II (bojevnika 2), ne krepiš le stegna, krepi se tudi tvoja volja. Ko v Balasani (položaj otroka) položiš čelo na tla, ne počiva le tvoje telo, počiva tvoj ego. In ko sediš v tišini in dihaš, ne izgubljaš časa, temveč najdeš stik z nečim večjim. S sabo.
Velikokrat, ko govorim z ženskami, slišim: “Ampak jaz nisem dovolj gibčna za jogo.” Oprosti, ampak to je tako, kot da bi rekla: “Preveč sem umazana, da bi šla pod tuš.” Joga NI nagrada za popolnost. Je proces. Pot. In predvsem je prostor, kjer si lahko vse, kar si. Tudi zmedenka. Tudi kraljica. Tudi utrujena duša, ki si želi le malo miru.
Kaj pravijo možgani na jogo?
Nevrologinja Dr. Sara Lazar z Univerze Harvard je v svoji študiji dokazala, da redna praksa joge in meditacije spremeni strukturo možganov. Poveča se siva možganovina v predelih, povezanih z introspekcijo, samozavedanjem in empatijo, ter zmanjša v amigdali, v delu možganov, ki je odgovoren za občutek strahu.
Ali ni to fascinantno? Tvoje možgane lahko oblikuješ kot glino. In joga je lončarsko kolo.
Pet dokazanih koristi joge za tvoje življenje:
-
Znižuje stres in tesnobo: Prakse kot so dihanje (pranajama), meditacija in počasne vinyasa sekvence aktivirajo vagusni živec in znižujejo kortizol.
-
Uravnava hormone: Pomaga žlezam z notranjim izločanjem (ščitnica, nadledvične žleze) in uravnava menstrualni cikel, PMS in simptome menopavze.
-
Krepi samozavedanje: S pomočjo joge lažje prepoznaš svoje meje, potrebe in resnična hrepenenja.
-
Podpira spanec: Redna praksa izboljša kvaliteto spanca in skrajša čas uspavanja.
-
Povečuje odpornost na stres: Zmanjša reaktivnost, poveča toleranco in notranji občutek varnosti.
Ko je Oprah Winfrey, ena najvplivnejših žensk našega časa, začela svojo prakso meditacije in joge, je povedala, da je šele takrat prvič res začutila, kdo je. Njen dnevni ritual tišine je postal temelj njene osebne in profesionalne transformacije.
Moj nasvet: začni tam, kjer si, ne tam, kjer misliš, da bi morala biti
Če lahko dihaš, lahko delaš jogo. Ni treba, da je tvoja joga Instagram worthy. Dovolj je, da je tvoja. Prava. Avtentična. Takšna, ki te podpre in ne izčrpa.
Začni z enim dihom. Z enim gibom. Z eno minuto tišine.
In če ti kdaj spodleti, to ni znak, da nisi za jogo. To je znak, da si človek. In joga je tu točno za takšne trenutke.
Draga moja, če si se kdaj spraševala, ali je joga res zate, verjemi, ni vprašanje, ali si ti dovolj dobra za jogo. Vprašanje je, ali si pripravljena verjeti, da si že zdaj dovolj vredna, da si podariš prostor, dih in čas.
Začni zase danes. Z ljubeznijo,
