Joga ni zgolj skupek razteznih vaj ali tehnika za sprostitev – je starodavna znanost, ki nas uči, kako živeti polno, zdravo in osrediščeno. Kot učiteljica joge in raziskovalka življenja lahko iz prve roke povem: joga spreminja življenje in to na način, ki je tako subtilen kot tudi revolucionaren.
Pa poglejmo, zakaj je tako.
Joga kot znanost
Prvi korak k razumevanju moči joge je razbijanje predsodkov. Joga ni nekaj ezoteričnega ali mističnega – je praktična disciplina, ki ima trdno znanstveno podlago. Dr. Dean Ornish, pionir raziskav na področju povezave med življenjskim slogom in zdravjem, je v svoji knjigi Undo It! zapisal, da joga, skupaj z meditacijo in zdravim prehranjevanjem, lahko spremeni delovanje naših genov. Raziskave so pokazale, da redna praksa joge zmanjša izražanje genov, povezanih s stresom in izboljša delovanje imunskega sistema.
Ena izmed najbolj prepričljivih študij o vplivu joge na možgane prihaja iz Harvarda, kjer so znanstveniki ugotovili, da joga poveča debelino možganske skorje v predelu, povezanem z introspekcijo, samozavedanjem in čustveno regulacijo. To pomeni, da joga dejansko oblikuje možgane in nas dela bolj odporne, uravnovešene in mirne.
Kaj je joga v svojem bistvu?
Joga ni le praksa gibanja; je filozofija življenja. Beseda joga izhaja iz sanskrtskega korena “yuj”, kar pomeni združiti. Joga nas povezuje s sabo, z drugimi in s širšim svetom. Pri jogi ne gre za to, kako globoko se lahko skloniš, temveč za to, kako globoko lahko pogledaš vase.
B.K.S. Iyengar, avtor ikonične knjige Light on Yoga, je zapisal:
“Joga nas uči, da smo raztegljivi – ne le fizično, temveč tudi mentalno in čustveno.”
Je umetnost biti tukaj in zdaj. Je gibanje, dihanje in meditacija. Je praksa, ki nas uči vztrajnosti, potrpežljivosti in ljubezni do sebe.
Koristi joge – ko znanost sreča prakso
Redna praksa joge ponuja širok spekter koristi, ki so jih potrdile številne znanstvene raziskave. Tukaj je nekaj najpomembnejših:
- Zmanjšanje stresa in tesnobe
Dihalne tehnike (pranajama) in meditacija dokazano znižujejo raven kortizola, hormona stresa. Študija, objavljena v Journal of Psychiatric Practice, je pokazala, da joga zmanjša simptome tesnobe za kar 30 %. - Izboljšanje telesnega zdravja
Joga krepi mišice, izboljšuje gibljivost in povečuje energijo. Prav tako pomaga pri kroničnih bolečinah, kot so bolečine v hrbtu. Telo postane prožno in močno. - Uravnavanje hormonskega sistema
Endokrini sistem, ki uravnava hormone, se odziva na jogo z izboljšanjem delovanja ščitnice, nadledvične žleze in reproduktivnih organov. Joga je naravna reset tipka za hormone. - Boljša koncentracija in spomin
Meditacija izboljšuje nevroplastičnost – sposobnost možganov, da se prilagajajo in učijo. Kot bi mentalno čistili prah s knjižnih polic. - Globlja povezanost s seboj
Joga nas uči zavedanja. Ko se osredotočimo na dihanje, postanemo bolj prisotni. Prisotnost pa je ključ do sreče.
Kako začeti: majhni koraki do velike spremembe
Če smo novinec v jogi, nas lahko preplavijo fotografije ljudi, ki stojijo na glavi ali izvajajo zapletene položaje. Vendar pri jogi se ne gre za popoln položaj; pri jogi se gre za prisotnost. Začni z dihanjem. Poskusi enostavno tehniko pranajame, kot je Nadi Shodhana (izmenično dihanje skozi nosnici), in opazuj, kako se počutiš.
Postavi si realne cilje: pet minut meditacije na dan, nekaj razteznih vaj zjutraj ali obisk ure joge enkrat na teden. Kot pravi pregovor:
“Potovanje dolgo tisoč kilometrov se začne z enim korakom.”
Joga kot življenje
Joga je kot dobra knjiga – vsakič, ko jo odpremo, odkrijemo nekaj novega. Uči nas, da je življenje nenehen proces učenja, rasti in raziskovanja. Ko se um umiri, lahko slišimo šepet svoje duše.
Zato pogumno stopi na blazino in začni svoje potovanje. Joga ni rešitev za vse težave, je pa orodje, ki ti lahko pomaga, da postaneš najboljša različica sebe. In kdo si ne želi tega?
Vprašaj se: “Kaj lahko danes naredim za svoje boljše počutje?” Odgovor je preprost. Naj bo dih. Naj bo gibanje. Naj bo joga.
Bodi dobro,