NOVO in 30% popust - Joga za notranjo moč: Prebudi bojevnico v sebi
Pomisliš kdaj, zakaj se po dobrem sprehodu počutiš, kot da si zmagala na mini loteriji? Ali zakaj joga včasih deluje bolj terapevtsko kot pogovor s prijateljem? Gibanje ni samo način, kako okrepiti trebušne mišice – je orodje, ki prebuja duha, zdravi misli in nas vrača k bistvu, kdo smo. V tem blogu bomo raziskali, kako gibanje, še posebej joga, vpliva na duševno zdravje, podprli to z znanstvenimi raziskavami in dodali kanček motivacije, da tudi ti obuješ superge ali razgrneš blazino za jogo.
Najprej prikličimo v misli zgodnjega človeka. Neandertalca, recimo. Brez avtomobilov, kavčev in Netflixa so njegovi dnevi minili v nenehnem gibanju – lovu, nabiranju, begu pred plenilci. Gibanje ni bilo izbira; bilo je življenje. In čeprav se danes večinoma premikamo samo od postelje do pisarne in nazaj, naša telesa še vedno hrepenijo po gibanju. Evolucija je našo fiziologijo zasnovala tako, da se naši možgani prižgejo, ko se premikamo.
Doktor John Ratey, priznani psihiater in avtor knjige Spark: The Revolutionary New Science of Exercise and the Brain, pravi, da je gibanje kot gnojilo za možgane. Redna telesna aktivnost spodbuja sproščanje nevrotrofičnega faktorja (BDNF), ki deluje kot prehrana za možganske celice, izboljšuje spomin, učenje in celo odpornost na stres. Ratey celo trdi, da lahko že 30 minut gibanja na dan izboljša simptome depresije tako učinkovito kot nekatera zdravila.
Ko se premikamo, se naše telo spremeni v laboratorij sreče. Med gibanjem se sproščajo endorfini – naravni opioidi, ki zmanjšujejo bolečino in nas polnijo z občutkom zadovoljstva. Prav tako se sprošča dopamin, ki deluje kot nagrada in nas motivira, serotonin, ki izboljša razpoloženje, in oksitocin, ki poglablja povezanost z drugimi.
In kaj to pomeni v praksi? Ko si v deski in te pečejo mišice, se tvoji možgani hkrati kopajo v kemikalijah, ki krepijo tvojo duševno odpornost. Ironično, kajne? Medtem ko telo trpi, se um osvobaja.
Ne pretiravaj, si misliš, kajne? Ne pretiravam. Joga, ki je moj najljubši način gibanja, ni le telovadba – je znanost o življenju. Vedski modreci so jo oblikovali z namenom združevanja telesa, uma in duha. Ko delamo asane, ne krepimo le mišic, ampak tudi notranjo moč – našo sposobnost, da se soočimo z življenjskimi izzivi.
Znanstvene študije potrjujejo, da redna praksa joge zmanjšuje raven kortizola (stresnega hormona), uravnava srčni utrip in spodbuja delovanje parasimpatičnega živčnega sistema. Med pranajamo (dihalnimi vajami) pa spreminjamo kemijo svojega telesa, saj globoko dihanje poveča raven kisika in uravnava živčni sistem.
Ena izmed ključnih povezav med gibanjem in duševnim zdravjem je plastičnost možganov – sposobnost možganov, da se spreminjajo in prilagajajo. Kot je pojasnil Norman Doidge v svoji knjigi The Brain That Changes Itself, so naši možgani izjemno prilagodljivi. Gibanje sproža nove nevronske povezave, kar pomaga pri lažjem spopadanju z anksioznostjo, depresijo in celo travmami.
Poleg tega gibanje prinaša občutek obvladovanja – ko premakneš svoje telo, premikaš tudi meje svoje volje. Preprosto rečeno, ko narediš nekaj, kar je na prvi pogled težko (denimo vzdržiš v Vrksasani brez omahovanja), si dokažeš, da si sposoben veliko več, kot misliš.
Ne gre za to, da moramo postati vrhunski športniki. Že 10-minutni sprehod lahko sproži val endorfinov. Če smo začetniki, začnemo z nežnimi joga sekvencami, kot je pozdrav soncu, ki ogreje telo in um.
Pranajama ni zgolj dihanje – je zavestno povezovanje z lastno energijo. Poskusi tehniko Nadi Shodhana (izmenično dihanje), ki te bo umirila in osredotočila.
Namesto da si zadaš 90-minutno jogo vsak dan, začni s petimi minutami. Vsaka minuta šteje, vsak korak gradi temelje za večje premike.
Naj gibanje postane ritual, nekaj, kar te veseli. Poslušaj glasbo, pojdi v naravo, poskusi plesati po stanovanju.
Filozof Friedrich Nietzsche je nekoč zapisal:
- “Vsaka res dobra misel pride med hojo.”
Nietzsche, ki je bil znan po svojih filozofskih razpravah o volji do moči, se je med dolgimi sprehodi po Alpah spopadal z lastnimi demoni. Njegova hoja ni bila zgolj telesna dejavnost, temveč način, kako je osvetljeval svoje misli in krepil um.
Tudi ti lahko v gibanju najdeš svoj prostor za razmislek. Naj postane meditacija v gibanju, ples, kjer se ritem telesa in uma združita.
Ko govorimo o skrbi zase, pogosto razmišljamo o sproščujočih kopelih, čokoladi ali vikendu brez dela. A prava skrb zase je v tem, da negujemo svoj um skozi telo. Gibanje je ena najmočnejših oblik ljubezni do sebe – je način, kako se povežemo s svojim dihom, mišicami in srčnim utripom, način, kako rečemo življenju “da”.
Torej, naslednjič, ko bo tvoj um preplavljen z dvomi ali skrbi, razgrni blazino za jogo ali pojdi na sprehod. Zapleši. Ne zato, ker moraš, ampak zato, ker si to zaslužiš. Kot pravi Mary Oliver:
“Povej mi, kaj nameravaš storiti s svojim edinstvenim, divjim in dragocenim življenjem?”
Moj odgovor je jasen: premikaj se, dihaj, živi.
Namaste,
