Pomisliš kdaj, zakaj te po vadbi joge prevzame občutek miru, kot bi se možgani odpravili na dopust? Joga ni le gibanje – je znanost, umetnost in filozofija. Naša psiha, ta čudovit in zapleten splet čustev, hormonov in misli, se na jogo odziva z neverjetno hvaležnostjo. Pa poglejmo, zakaj.
Kaj joga sploh je? (namig: ni le raztezanje na blazini)
Ko slišimo besedo joga, si pogosto predstavljamo zavozlane položaje ali počasne dihalne vaje. Toda joga je mnogo več. V izvoru, starodavni indijski znanosti o življenju, joga pomeni zveza – povezanost telesa, uma in duha. Ta povezanost ima izjemen vpliv na naš um in psiho, kar potrjujejo tako zgodovinske izkušnje kot sodobna znanost.
Pravi guruji joge bi vam rekli, da je joga potovanje v globlje plasti zavesti, kjer z umirjanjem uma ustvarimo ravnovesje med fizičnim telesom in notranjim svetom. To pa je nekaj, kar sodobna znanost potrjuje z vedno več raziskavami.
Kako joga vpliva na psiho?
1. Endokrini sistem: Ko hormoni zaplešejo harmonijo
Joga ima presenetljiv vpliv na naš endokrini sistem – glavno “orkestralno telo” naših hormonov. Pomisli na stres: to zver že vsi poznamo. Ko nas zadene stres, naše telo sprosti kortizol in adrenalin, kar je sicer koristno za preživetje, a na dolgi rok vodi v izčrpanost.
In tu nastopi joga. Dihalne tehnike dokazano zmanjšujejo raven kortizola, kar pomeni manj tesnobe in več občutka miru. Poleg tega joga stimulira delovanje ščitnice, hipofize in nadledvične žleze. Pomaga uravnotežiti hormone sreče, kot so serotonin, dopamin in oksitocin – naravni kemični koktajl za boljše počutje.
Znanstvene raziskave so pokazale, da redna praksa joge poveča aktivnost parasimpatičnega živčnega sistema (tistega dela živčevja, ki pravi: “vse je v redu, umiri se”), medtem ko zmanjšuje hiperaktivnost simpatičnega sistema, ki je odgovoren za boj ali beg. Rezultat? Manj tesnobe, manj preobremenjenosti.
2. Psihologija: Ko um postane naš prijatelj
Znanstvena revija Frontiers in Psychology je leta 2021 objavila študijo, ki je razkrila, da že 20 minut joge dnevno izboljša razpoloženje, zniža raven depresije in poveča sposobnost osredotočanja. Kako je to mogoče?
Pri jogi redno vadimo zavedanje trenutka. V psihologiji to imenujejo mindfulness. Ko namesto da premlevamo misli in skrbimo, raje dihamo ter opazujemo občutke v telesu, preusmerimo pozornost iz glave v tukaj in zdaj. To ni samo sprostitev, ampak gradimo metakognicijo – sposobnost opazovanja svojih misli brez identificiranja z njimi.
Opaziš kdaj, kako se po meditaciji počutiš, kot bi nekdo vklopil »tišino« v glavi? To ni naključje. Z meditacijo in jogo prekinemo nenehen tok stimulacije, ki ga povzroča moderna družba in naš um se začne zdraviti.
3. Medicina: Znanstvena podlaga za zdravilni učinek joge
Študije z magnetno resonanco možganov so pokazale, da joga povečuje gostoto sive mase v področjih možganov, povezanih z empatijo, čustveno regulacijo in spominom. Eden od razlogov za to je, da joga zmanjšuje vnetje v telesu, ki je pogosto povezano z depresijo in anksioznostjo.
Prav tako joga uravnava srčno-žilni sistem. Dihanje dokazano izboljša delovanje vagusnega živca, ki regulira srčni utrip in krvni tlak. S tem pomirja telo, kar močno vpliva na naše razpoloženje.
Koristi joge za psiho (povzetek za tiste, ki obožujejo sezname)
- Zmanjšuje stres: Uravnava kortizol in povečuje sproščujoče hormone.
- Izboljšuje razpoloženje: Povečanje serotonina in dopamina.
- Krepi zavedanje: Razvijamo prisotnost in zavedanje trenutka.
- Izboljša spanec: Zmanjšana anksioznost vodi do globljega spanca.
- Spodbuja jasnost misli: Aktivacija parasimpatičnega živčnega sistema.
- Podpira možganske funkcije: Večja gostota sive mase.
Ali joga resnično deluje? Da.
A potrebuje predanost. Joga ni čarobna tabletka. Je kot sajenje drevesa – če skrbno zalivamo, gnojimo in obrezujemo, bo obrodilo sadeže. Za nekatere je to lažji spanec, za druge mir v umu, spet za tretje občutek povezanosti z lastnim telesom. Pomembno je, da ne odnehamo, tudi če na začetku ne čutimo takojšnjih sprememb.
Kaj lahko storiš že danes?
- Začni z majhnim: Poskusi s 5-minutno dihalno tehniko, kot je vdih za 4 sekunde, držanje za 4 sekunde, izdih za, prav imaš, 4 sekunde.
- Praksa za hvaležnost: Na koncu vsake vadbe si vzemi trenutek, da izraziš hvaležnost – sebi in življenju.
- Najdi svojo rutino: Jutranja joga za energijo ali večerna za sprostitev? Poslušaj svoje telo.
Opomnik
Joga je darilo, ki ga lahko vsak dan podarimo sami sebi. Je znanost o sreči, umetnost miru in filozofija povezanosti. Toda če se soočaš z resnimi izzivi, kot so kronična anksioznost, depresija ali izgorelost, te spodbujam, da poiščeš pomoč strokovnjaka. Joga je močno orodje, a ni zamenjava za strokovno zdravljenje, kadar je to potrebno.
Torej, si pripravljen na to čudovito potovanje vase? Razgrni blazino, vdihni življenje in izdihni vse, kar te ne podpira. Tvoja psiha bo hvaležna.
Z ljubeznijo,
