Predstavljaj si trenutek popolne tišine. Ne tiste, ki jo zmoti brnenje hladilnika ali oddaljeni zvok avtomobila, ampak tiste resnične, notranje tišine, ki jo čutiš v sebi. Ta tišina ni zgolj odsotnost zvoka – je občutek prisotnosti. In joga kot meditacija v gibanju ti pomaga, da jo dosežeš. Ne, ne govorim o nečem ezoteričnem, kar zahteva posebne veščine ali leta prakse. Govorim o naravni, intuitivni poti, ki jo imaš že v sebi – samo odkriti jo moraš.
Zakaj je joga meditacija v gibanju?
Joga kot meditacija v gibanju je fizična praksa in umetnost prisotnosti. Medtem ko se tvoje telo giblje skozi položaje (asane), tvoj um ostaja osredotočen – na dih, na gibanje, na trenutek. Je kot ples, kjer si hkrati plesalka in glasba. Nič drugega ne obstaja, le ti in trenutek.
Thich Nhat Hanh, vietnamski zen mojster, je nekoč zapisal:
“Čudež ni hoditi po vodi, ampak hoditi po zemlji v polni zavesti o vsakem koraku.”
Joga te uči prav tega – biti prisotna v vsakem gibu, vsakem vdihu in izdihu.
Zakaj je to pomembno?
V svetu, kjer hitiš iz enega opravila na drugo, je meditacija v gibanju kot osvežitev s hladno vodo na vroč poletni dan. Omogoča ti, da izstopiš iz neskončnega kolesja misli in stresa ter se povežeš s svojim telesom in umom.
Dr. Sara Lazar, nevroznanstvenica s Harvarda, je v svojih raziskavah dokazala, da meditacija in joga zmanjšujeta gostoto sive mase v amigdali – delu možganov, ki je odgovoren za stres. Hkrati pa povečujeta gostoto v prefrontalnem korteksu, ki je povezan z osredotočenostjo in čustveno regulacijo.
Koristi
Poglejmo nekaj znanstveno podprtih koristi te prakse:
- Zmanjšanje stresa
Sproščanje živčnega sistema in zmanjševanje ravni kortizola, hormona stresa. Redna praksa ti lahko pomaga, da se umiriš tudi v najtežjih trenutkih. - Izboljšanje telesnega počutja
Krepitev mišic, izboljšana prožnost in povečan pretok krvi. Ko teče kri, priteče tudi energija, in nenadoma se počutiš bolj vitalno – kot baterija, ki si jo ponovno napolnila. - Povečanje osredotočenosti
Če si kdaj imela občutek, da tvoj um skače kot opica s čezmernim odmerkom kofeina, je joga idealno zdravilo. Meditacija v gibanju te uči osredotočiti misli na trenutek in zmanjšati motnje. - Globlja povezanost s seboj
Ko si v gibanju in hkrati prisotna, začneš opažati subtilne signale svojega telesa. Morda ugotoviš, da si bolj utrujena, kot si mislila, ali pa spoznaš, da te določena čustva omejujejo. To je ključ do samorazumevanja in osebne rasti.
Kako začeti?
Začni preprosto. Ni ti treba postaviti popolnega Instagram kadra ali se obleči v najnovejšo športno kolekcijo. Potrebuješ le miren kotiček, blazino za jogo in odprtost.
- Dihanje kot sidro
Dih je tvoj najboljši prijatelj. Začni z nekaj globokimi vdihi in izdihi. Opazuj, kako se tvoje telo premika z dihom. Dihanje te bo vodilo skozi gibanje. - Osredotočenost na gibanje
Ko prehajaš iz ene asane v drugo, si predstavljaj, da je vsako gibanje kot val – tekoče, mehko in polno energije. Ni pomembno, če tvoj položaj izgleda popolno, pomembno je, da si prisotna. - Uporabi mantre ali afirmacije
Če opaziš, da tvoj um začenja tavati, uporabi preprosto mantro, kot je »Sem tukaj« ali »Diham in živim«. To te bo vrnilo v trenutek.
Navdihujoča zgodba: B. K. S. Iyengar
Naj te navdihne zgodba enega največjih učiteljev joge, B. K. S. Iyengarja. Kot mlad fant je trpel za številnimi boleznimi, od tuberkuloze do tifusa. Njegovo telo je bilo šibko, njegova volja neuničljiva. Ko je odkril jogo, jo je začel vaditi z neizmerno predanostjo. Skozi leta je razvil Iyengar jogo, metodo, ki jo danes prakticirajo milijoni po svetu. Iyengar je verjel, da je vsako gibanje meditacija, vsaka asana način, kako se povezati s seboj.
Njegova zgodba je opomnik, da ni pomembno, kje začneš, ampak kako vztrajaš. Če je lahko Iyengar premagal svoje omejitve, si tudi ti sposobna doseči neverjetne spremembe.
Znanost o gibanju in umiritvi
Morda si že kdaj slišala, da je joga znanost. In to ni samo neka puhlica. Dr. Kelly McGonigal, psihologinja in avtorica knjige »The Willpower Instinct«, piše o tem, kako gibanje v sinhronizaciji z dihanjem spreminja delovanje tvojega živčnega sistema. Joga te lahko pripelje iz stanja boja ali bega (ki ga povzroča stres) v stanje počitka in regeneracije.
Ko jogiraš, ne delaš zgolj vaj za telo. Učiš svoj živčni sistem, kako se sprostiti, kako obnoviti energijo in kako biti bolj prilagodljiv. Si kot znanstvenica, ki preizkuša najboljše načine za izboljšanje svojega počutja.
Gibanje kot meditacija, življenje kot umetnost
To ni le vadba, ampak način življenja. Ko se naučiš biti prisotna v gibanju, postaneš prisotna tudi v drugih delih svojega življenja. Bolje slišiš ljudi okoli sebe, bolj čutiš svoje potrebe in globlje razumeš svet.
In ne pozabi: začeti je enostavno. Ne rabiš biti popolna. Ne rabiš znati narediti stoje na glavi ali imeti popolne asane. Pomembno je le, da si pripravljena raziskovati, odkrivati in uživati v procesu.
Ali kot to lepo povzame zenovski rek:
“Ko hodiš, samo hodi. Ko jogiraš, samo jogiraj. Ko dihaš, samo dihaj.”
In nenazadnje – uživaj! Življenje je prekratko, da bi ga jemala preveč resno, in ravno joga te spomni na to, da je vsak trenutek lahko ples, če si ga pripravljena zaplesati.
