Medeja logotip

Katere vrste joge obstajajo – vodič po vseh vejah in stilih joge

Deli to vsebino

Joga je celostna praksa, ki zajema tako telo kot um, in sega tisoče let v preteklost. V njenem bistvu leži pristop do dobrega počutja, ki uravnava gibanje, dihanje, meditacijo in notranje ravnovesje. Ker je joga skozi zgodovino prehajala skozi različne kulture in tradicije, je danes na voljo več stilov, ki vsak na svoj način nagovarjajo različne potrebe in cilje. Ta vodič bo raziskal glavne vrste in stile joge, ter ti pomagal najti tistega, ki ti najbolj ustreza.

1. Hatha joga: temelj jogijskih praks

Hatha joga je verjetno ena najpogosteje omenjenih oblik joge in se pogosto uporablja kot splošen izraz za fizično prakso joge. Ime izhaja iz sanskrtskih besed “ha” (sonce) in “tha” (luna), kar odraža ravnovesje med nasprotujočima si energijama. Prakse hatha joge vključujejo asane (fizične položaje) in pranajamo (nadzor dihanja), pri čemer je glavni cilj doseči ravnovesje med telesom in umom.

Hatha joga je odlična izhodiščna točka za začetnike, saj poudarja pravilno izvedbo položajev in počasnejši tempo, kar omogoča postopno gradnjo moči, fleksibilnosti in zavedanja dihanja.

  • Ustanovitelj: Swami Swatmarama
  • Pojavila se je: 15. stoletje

2. Vinyasa joga: ples gibanja in diha

Vinyasa joga se osredotoča na dinamičen tok gibanja, pri katerem se vsaka asana poveže z vdihom ali izdihom. Vinyasa pomeni “postaviti na poseben način”, kar nakazuje na premišljen prehod med položaji. Ta stil je hiter, intenziven in pogosto kreativen, z zaporedji, ki lahko vključujejo vse od nežnih gibov do zahtevnejših, bolj energičnih praks.

Ker Vinyasa joga temelji na pretočnosti, razvija tako vzdržljivost kot moč, hkrati pa omogoča globljo povezanost z dihom, kar prinaša meditativni vidik v vsak gib. Primerna je za ljudi, ki želijo bolj dinamično obliko vadbe, ki vključuje kardio, moč in osredotočenost.

  • Ustanovitelj: Krishnamacharya (razvoj v okviru njegove tradicije)
  • Pojavila se je: 20. stoletje

3. Ashtanga joga: tradicionalna in strukturirana praksa

Ashtanga joga je tradicionalna oblika joge, ki temelji na določenih serijah položajev, ki jih izvajamo vedno v istem zaporedju. Gre za zelo disciplinirano prakso, kjer se vsak učenec nauči serije in jo nato obvladano izvaja samostojno. Ashtanga je razdeljena na šest serij, vsaka postaja vse bolj napredna in zahteva visoko stopnjo predanosti in discipline.

Poudarek je na ujjayi pranayami (zmagovalni dih), bandhah (energetskih zapore) in dristhi (točka osredotočenja pogleda), kar omogoča intenzivno notranjo prakso, ki prečiščuje telo in um. Ashtanga je idealna za tiste, ki želijo poglobljeno vadbo, strukturiran pristop in dolgoročno zavezanost.

  • Ustanovitelj: K. Pattabhi Jois
  • Pojavila se je: 20. stoletje (1930)

4. Iyengar joga: preciznost in poravnava

Iyengar joga, ki jo je razvil legendarni mojster B.K.S. Iyengar, daje velik poudarek natančni poravnavi telesa v vsaki asani. Pri tem stilu joge se pogosto uporabljajo pripomočki, kot so trakovi, bloki in stoli, ki pomagajo prilagoditi položaje posameznikom glede na njihove sposobnosti in omejitve.

Iyengar joga je še posebej primerna za tiste, ki imajo težave s poškodbami ali omejitvami v telesu, saj jim omogoča postopno in varno napredovanje. Zahteva veliko zbranosti in koncentracije, kar razvija tako telesno moč kot duševno jasnost. Prav tako je odlična izbira za tiste, ki želijo izboljšati svojo tehniko in poglobiti razumevanje fizičnih položajev.

  • Ustanovitelj: B.K.S. Iyengar
  • Pojavila se je: 20. stoletje (1950)

5. Kundalini joga: duhovna prebujenost skozi energijo

Kundalini joga je zasnovana z namenom, da prebudi kundalini energijo, ki naj bi ležala speča na dnu hrbtenice. Gre za zelo duhovno prakso, ki združuje fizične asane, dihalne tehnike (pranajama), petje manter in meditacijo, da bi dosegli globljo povezanost s samim seboj.

Kundalini joga se pogosto izvaja kot serija specifičnih zaporedij, imenovanih krije, ki so zasnovane za sproščanje določene energije ali razvoj določenih lastnosti, kot so moč, sočutje ali intuicija. Ta stil je odličen za tiste, ki iščejo duhovno dimenzijo joge in so odprti za globoko notranjo preobrazbo.

  • Ustanovitelj: Yogi Bhajan
  • Pojavila se je: 20. stoletje (1960 na Zahodu)

6. Restorativna joga: popolna sprostitev in obnova

Restorativna joga je počasna, nežna praksa, ki omogoča globoko sprostitev skozi podporo z rekviziti. Položaji se držijo dlje časa, pogosto ob uporabi blazin, odej in blokov, kar omogoča popolno udobje in pasivno sproščanje.

Namen te joge je regeneracija živčnega sistema in ponovno vzpostavitev ravnovesja v telesu. Uporablja se kot terapevtska oblika vadbe za zmanjšanje stresa, tesnobe in utrujenosti. Idealna je za tiste, ki potrebujejo nežno, obnovitveno prakso za premagovanje stresa ali okrevanje po bolezni ali poškodbi.

  • Ustanoviteljica: Judith Hanson Lasater (razvita iz Iyengar joge)
  • Pojavila se je: 20. stoletje (1970)

7. Bikram joga: vročinska intenzivnost

Bikram joga, ki jo je zasnoval Bikram Choudhury, vključuje točno določenih 26 položajev, ki jih izvajamo v prostoru, segretem na 40 stopinj Celzija z visoko vlažnostjo. Namen te vročine je pomagati telesu, da se znoji, izloča toksine in omogoča globljo raztezanje mišic.

Bikram joga je intenzivna in fizično zahtevna praksa, ki povečuje vzdržljivost, moč in fleksibilnost. Primerna je za tiste, ki iščejo izziv in se želijo preizkusiti v močnih fizičnih in mentalnih naporih, vendar ni priporočljiva za tiste z zdravstvenimi težavami, saj visoka vročina lahko predstavlja tveganje.

  • Ustanovitelj: Bikram Choudhury
  • Pojavila se je: 20. stoletje (1970)

8. Yin joga: pasivno sproščanje in meditacija

Yin joga se osredotoča na dolgotrajno zadrževanje pasivnih asan, ki ciljajo na globoka vezivna tkiva, kot so sklepi, vezi in fascija. Vsak položaj se običajno drži od 3 do 5 minut, kar omogoča globoko sprostitev in občutek umirjenosti.

Ta stil joge je izjemno pomirjujoč, saj deluje kot protiutež bolj aktivnim oblikam vadbe, kot so Vinyasa ali Ashtanga. Yin joga razvija tudi meditativno stanje duha, saj dolgotrajno zadrževanje položajev spodbuja potrpežljivost, osredotočenost in sproščanje napetosti v telesu. Priporočljiva je za vse, ki iščejo globoko sprostitev in regeneracijo.

  • Ustanovitelja: Paul Grilley, Sarah Powers
  • Pojavila se je: 1970

9. Rocket joga: dinamičnost in dostopnost

Rocket joga je dinamična in progresivna različica Ashtanga joge, ki jo je v 80. letih 20. stoletja razvil Larry Schultz. Schultz je bil učenec K. Pattabhija Joisa, mojstra Ashtanga joge, in je želel ustvariti stil joge, ki bi bil dostopnejši in bolj prilagodljiv različnim ravnem jogistov. Rocket joga se osredotoča na ohranjanje dinamike, moči in strukture Ashtanga joge, a s spremembami, ki omogočajo večjo svobodo in prilagoditve položajev.

V Rocket jogi se serije položajev ne izvajajo vedno v natančno določenem vrstnem redu, kot je to značilno za tradicionalno Ashtango. Namesto tega so položaji razvrščeni tako, da omogočajo večjo dostopnost težjim asanam (kot so inverzije in zakloni). Vključuje položaje iz prve, druge in tretje serije Ashtanga joge, vendar se prakticira hitreje, z manj strogosti glede pravilnega vrstnega reda, zaradi česar je bolj igriva in kreativna.

  • Ustanovitelj: Larry Schultz
  • Pojavila se je: 1980-ih

Kako izbrati pravi stil joge zase?

Izbira pravega stila joge je odvisna od osebnih ciljev, fizičnih potreb in trenutnega življenjskega sloga. Če iščeš bolj fizično zahtevno vadbo, ti bodo morda ustrezali stili, kot so Vinyasa, Ashtanga ali Bikram joga. Če želiš nekaj bolj umirjenega in obnovitvenega, pa bodo restorativna joga, Yin joga ali Hatha joga odlična izbira. Kundalini joga bo nagovorila tiste, ki hrepenijo po duhovni rasti in notranjem prebujenju.

Pri iskanju prave prakse si zapomni, da joga ni tekmovanje in da je pomembno poslušati svoje telo. Vse vrste joge prinašajo izjemne koristi, od fizične moči in fleksibilnosti do mentalne jasnosti in čustvene stabilnosti.

Ko začneš svojo pot z jogo, kmalu odkriješ, da joga ponuja mnogo več kot le fizično vadbo. Gre za potovanje vase, iskanje ravnovesja, miru in zdravja. Joga nas uči, da vsak trenutek prinaša priložnost za rast, ne glede na to, ali smo na blazini ali ne.

Namaste,

Deli to vsebino