Ko sem prvič stopila na joga blazino, nisem razmišljala o fleksibilnosti ali popolnem položaju. Niti nisem vedela, kaj je joga v resnici. Morda je bilo nekaj v podzavesti, želja po povezanosti ali pa radovednost. Ko bolje pomislim, bilo je v času tesnobe, ko sem iskala tisto nekaj, kar bi me stabiliziralo. Najprej v rutini, kasneje v počutju. Torej, kaj je bilo tisto, zaradi česar sem prišla in ostala v jogi? Želja po boljšem počutju. Za mnoge je joga sprva zgolj telesna vadba, a če k njej pristopimo z odprtim srcem in radovednim umom, hitro odkrijemo, da gre za veliko več. Joga ni zgolj niz gibov ali raztezanje mišic – je celosten sistem za vzpostavitev ravnovesja, notranjega miru in osebne rasti.
Torej, kaj je resnični cilj joge? Če se želiš poglobiti, če te joga mika kot način izboljšanja počutja, ali celo kot metoda za raziskovanje notranjega sveta, potem dobrodošel na tem popotovanju.
Cilj joge – harmonija telesa, uma in duha
Cilj joge lahko najbolje opišemo kot harmonizacijo telesa, uma in duha. Znanstveno gledano pa je joga pravzaprav izjemno sofisticiran sistem za regulacijo živčnega sistema, ravnovesje hormonov, zmanjšanje stresa in vzpostavljanje homeostaze. Joga, v svoji tradicionalni obliki, temelji na filozofiji Patanjalijevih joga suter, kjer je cilj joge opisan kot “citta vritti nirodhah” – utišanje nihanja uma. Z drugimi besedami, gre za dosego stanja notranjega miru, kjer nismo več v nenehnem vrvežu misli in čustev.
Koristi joge – vpliv na telo in um
Da bi razumeli, zakaj je joga tako učinkovita, poglejmo nekatere znanstvene raziskave in dokazane koristi joge:
- Zmanjšanje stresa in anksioznosti
Raziskave potrjujejo, da joga pomaga uravnavati kortizol, hormon stresa, ter zmanjšuje anksioznost. Študije, ki so preučevale učinke joge na simpatični živčni sistem, kažejo, da že kratkotrajna praksa joge lahko zmanjša odziv telesa na stres, saj uravnava simpatični in parasimpatični živčni sistem. Torej, če se kdaj počutiš, kot da glava prekipeva, je joga lahko rešitev. - Izboljšanje kognitivne funkcije in spomina
V eni izmed študij, objavljenih v Journal of Alzheimer’s Disease, so udeleženci, ki so izvajali jogo in meditacijo, opazili izboljšanje spomina in kognitivnih funkcij. Joga namreč pomaga pri krepitvi hipokampusa – predela možganov, odgovornega za spomin in učenje. Znanstveniki celo verjamejo, da joga lahko pomaga pri preprečevanju upada kognitivnih funkcij pri starejših odraslih. - Zdravje srca in ožilja
Joga pozitivno vpliva tudi na srčno-žilni sistem. Izboljša pretok krvi, zmanjša krvni tlak in znižuje slab holesterol (LDL), kar prispeva k zdravju srca. To ni zgolj posledica telesne vadbe, temveč globokih, ritmičnih dihanj, ki spremljajo prakso joge in posredno vplivajo na srčni ritem. - Zmanjšanje bolečin in izboljšanje gibljivosti
Mnoge študije so pokazale, da joga pomaga zmanjševati kronične bolečine, še posebej pri tistih, ki trpijo zaradi artritisa ali težav s hrbtom. Redna praksa asan povečuje gibljivost, moč mišic ter krepi sklepe, kar zmanjšuje tveganje za poškodbe. - Uravnava hormonsko ravnovesje
Joga vpliva na žleze z notranjim izločanjem, kar ima za posledico uravnavanje hormonov. Inverzijski položaji stimulirajo hipofizo in ščitnico, kar posledično uravnava tudi presnovo. Hormonska ravnovesja so ključna za dobro počutje, energijo in tudi zdravo telesno težo.
Praksa joge kot utemeljena metoda za celostno zdravje
Joga je starodavna praksa, vendar pa jo danes sodobna znanost čedalje bolj prepoznava kot učinkovit sistem za izboljšanje duševnega in telesnega zdravja. Pranajama (tehnike dihanja), asane (telesni položaji) in meditacija dokazano vplivajo na vagusni živec, ki igra ključno vlogo pri regulaciji stresa, prebave in imunskega odziva. Dihanje, ki ga uporabljamo v jogi, aktivira parasimpatični živčni sistem, ki omogoča sprostitev in regeneracijo telesa – nekakšen notranji wellness.
Kako joga doseže svoj cilj
Tistim, ki jogo prakticirajo redno, je jasno, da joga ni navadna vadba. Joga pot ni nekaj, kar prehodimo hitro ali zlahka – je trening vztrajnosti in zaupanja vase. Podobno kot vzdržujemo hišo ali vrt, tudi jogo prakticiramo z ljubeznijo in potrpežljivostjo. Tako joga ni nekaj, kar dosežemo, ampak nekaj, kar živimo.
Stik s seboj
Pravijo, da se joga začne tam, kjer se naš um ustavi. Ko v položajih, kot je navzdol gledajoči pes, ne mislimo več na napetost v ramenih, ampak začutimo dih v trebuhu, takrat se v nas nekaj umiri. Kot bi notranji monolog počasi utihnil. In ta trenutek tišine je pravzaprav cilj joge. Je stik s seboj, s tem trenutkom – brez distrakcij in potrebe po nečem več.
Joga kot umetnost in znanost osebne rasti
Če jogo obravnavamo kot znanost, to ne pomeni, da izgubi svojo mistiko, ampak jo ravno tako umesti v kontekst osebne rasti. Z vsakim vdihom in izdihom razvijamo lastno notranjo moč, vztrajnost in jasnost misli. Joga nam omogoča, da bolje razumemo svoja čustva, sprejmemo svoje telo in se naučimo upravljati s stresom. Daje nam orodja, s katerimi raziskujemo svojo notranjost, odstranjujemo blokade in vzpostavljamo ravnovesje.
Naj joga postane tvoje orodje za boljše življenje
Cilj joge ni zgolj popoln položaj ali fleksibilnost. Je nekaj globljega, nekaj osebnega in edinstvenega za vsakega posameznika. Joga ni nekaj, kar dosežemo, ampak nekaj, kar iz dneva v dan živimo. Kot neskončna pot samospoznavanja, kjer vsak korak, vsaka asana in vsak vdih prinaša nekaj novega. Ko se naslednjič znajdeš na blazini, si vzemi trenutek in se vprašaj: “Kaj mi joga danes prinaša? Kaj lahko danes odnesem s sabo?”
Naj joga postane zaveznik na poti k boljšemu življenju, notranjemu miru in zdravju – bodisi kot znanost bodisi kot umetnost, predvsem pa kot pot nazaj k sebi.
Z ljubeznijo,
