Če bi mi kdo pred več kot desetimi leti rekel, da bom kdaj vstajala ob šestih zjutraj, da se bom zvijala v položaje, ki spominjajo na mačko, kravo ali psa in bila zraven še srečna, bi ga poslala po pamet. Če bi mi rekel, da bom kot joga učiteljica druge spodbujala k istemu početju in počutju, bi mu rekla naj ne bluzi. Moje potovanje z jogo se je začelo v času, ko je bil moj notranji svet podoben nevihtnemu morju: tesnoba, stres in občutek, da je moje telo bolj ograja kot dom. Panika, nizka samozavest, slaba psihofizična kondicija, antidepresivi.
Zdaj, ko gledam nazaj, vidim, da je bila joga luč na koncu tunela. Ni šlo zgolj za raztezanje ali za popolno izvedbo položaja (čeprav je to, priznajmo, prijeten bonus). Šlo je za vzpostavljanje stika s sabo. Danes želim s tabo deliti svojo zgodbo – in kako lahko tudi tebi joga pomaga, da postaneš svoja najboljša prijateljica.
Tesnoba in začetek potovanja
Ko sem prvič prišla na joga blazino, nisem vedela, kaj pričakovati. Moj um je bil prepoln vprašanj: “Bom dovolj dobra?” “Kaj, če ne bom vedela, kaj početi?” Tesnoba je v resnici zanimiva stvar – kot neprijeten gost, ki pride brez povabila in noče oditi. In postavlja najbolj neznosna a hkrati preprosta vprašanja. Miljion vprašanj. A tisti trenutek, ko sem sedla na joga blazino in zaprla oči, sem začutila nekaj novega: prostor.
Prostor za dihanje. Prostor za biti. To je bil moj prvi stik z dihalnimi tehnikami ali pranajamo, ki jih zdaj jemljem kot del svoje vsakodnevne prakse. Znanstvenik Andrew Huberman, profesor nevrologije na Stanfordu, je v svojih raziskavah pokazal, da počasno, globoko dihanje aktivira parasimpatični živčni sistem – tisti del, ki telesu sporoči, da je čas za sprostitev. Dihanje ni zgolj avtomatično; je orodje, ki ga lahko zavestno uporabljamo za zmanjšanje stresa.
Kako joga deluje na telo in um
Tvoje telo je čudežen stroj. Ko se premikaš skozi joga položaje (asane), ne krepiš le mišic in povečuješ gibljivosti. Aktiviraš tudi endokrini sistem, ki vpliva na hormone sreče, kot sta serotonin in dopamin. Znanstvene študije, objavljene v reviji Journal of Alternative and Complementary Medicine, potrjujejo, da redna praksa joge znižuje raven kortizola – hormona stresa.
Eden mojih najljubših trenutkov na joga blazini je Savasana, položaj popolne sprostitve. Morda zveni preprosto: ležiš, ne delaš nič, a v resnici je to trenutek, ko tvoje telo in um preklopita v način regeneracije. To je čas, ko dovoliš, da telo predela vse tisto, kar se je dogajalo med vadbo.
Joga ni zgolj gibanje, je meditacija v gibanju. Pozornost na dihanje, premike in občutke te vleče v sedanji trenutek – nekaj, kar je danes za mnoge luksuz.
Gibanje kot most k ljubezni do sebe
Če si kdaj pogledala svoje telo v ogledalu in si pomislila: “Nisem dovolj…” (vstavi karkoli: suha, fit, lepa), nisi sama. Joga mi je pomagala razumeti, da moje telo ni nekaj, kar je treba popravljati, temveč nekaj, kar si zasluži ljubezen. Ko se premikaš skozi asane, ne premikaš zgolj telesa, temveč tudi svojo zavest.
Položaji, kot sta bojevnik in drevo, niso le telesni izziv – simbolizirajo moč in stabilnost, ki ju lahko preneseš v vsakdanje življenje. Naučiš se stati trdno, tudi ko pridejo nevihte. Naučiš se tudi, da je popolnost iluzija – tvoj položaj ne rabi izgledati kot iz Instagrama, da bi bil popoln zate.
Znanost za tvojim novim življenjem
Zakaj je joga tako učinkovita? Poleg vpliva na hormone in živčni sistem joga tudi poveča nevroplastičnost – sposobnost možganov, da se spreminjajo in prilagajajo. Dr. Sara Lazar z Harvard Medical School je ugotovila, da redna praksa meditacije in joge povečuje gostoto sive snovi v možganih, še posebej v predelih, ki so povezani z empatijo, introspekcijo in samozavedanjem.
Predstavljaj si to kot prenovo svojega notranjega računalnika: z jogo izbrišeš zastarele programe (stres, tesnobo, občutek nevrednosti) in naložiš nove – ljubezen do sebe, mir, moč.
Kako začeti?
Če si šele na začetku, te želim pomiriti: ni napačnega načina, da začneš. Poskusi nežno prakso, kot je yin joga, če potrebuješ sprostitev, ali bolj dinamične stile, kot je vinyasa, če imaš rada gibanje. Ključ je v tem, da najdeš, kaj deluje zate.
Pranajama (dihalne tehnike) je odličen način, da se povežeš s sabo tudi izven joga blazine. Preprosta vaja je podaljšano dihanje – vdihni za štiri sekunde, zadrži dih za štiri sekunde, izdihni za šet sekund. To lahko narediš kjerkoli, tudi medtem ko čakaš na kavo.
Zakaj je to pomembno zate?
Joga ni zgolj praksa – je povabilo, da se vrneš k sebi. Da nehaš iskati odgovore zunaj in jih začneš poslušati v sebi. Če se znajdeš v kaosu vsakdana, te joga opomni, da imaš vedno dostop do miru – v tvojem dihu, v tvojem gibanju, v tvojem zavedanju.
Joga me je naučila, da življenje ni ciljna črta, temveč ples. In če se kdaj spotakneš, ni važno – glavno je, da plešeš naprej.
Tudi ti lahko začneš ta čudoviti ples. Vse, kar potrebuješ, je volja, da narediš prvi korak. In blazina, če smo natančni.
Povabilo k raziskovanju sebe
Tvoj čas na blazini je več kot le trening – je prostor, kjer odkleneš svojo notranjo moč in mehkobo hkrati. Če si pripravljena na to potovanje, vedi, da nisi sama. Tvoja joga praksa ti ne bo le pomagala bolje dihati ali stati na eni nogi – pomagala ti bo, da najdeš sebe.
Kot pravi Rumi:
“Vse, kar iščeš, išče tebe.”
In kdo ve? Morda te že čaka na blazini.
