Vsakdo od nas hodi po življenjski poti, ki ni vedno preprosta. Življenje nam prinaša izzive, trenutke veselja in obdobja, ko potrebujemo notranjo moč. Naš um je kot vrt: če ga negujemo in skrbimo zanj, bo cvetel. Če ga zanemarjamo, pa se vanj naselijo pleveli – stres, tesnoba, negativne misli. Dobra novica je, da imamo veliko orodij, s katerimi lahko sami poskrbimo za svoje duševno zdravje in notranje ravnovesje.
V tem članku bom predstavila več tehnik in orodij, s katerimi lahko izboljšamo svojo mentalno stabilnost in notranji mir. Uporabljam jih tudi sama. A najprej: čeprav je samopomoč ključna, je obisk strokovnjaka vedno priporočljiv, kadar čutimo, da sami ne moremo razrešiti svojih izzivov.
Zakaj je duševno zdravje pomembno?
Duševno zdravje ni le odsotnost bolezni ali težav. Je stanje dobrega počutja, ko lahko uspešno obvladujemo stres, smo produktivni, kreativni in se lahko soočamo z izzivi. Naše duševno zdravje neposredno vpliva na kvaliteto našega življenja. Zdrav in uravnotežen um nam omogoča, da živimo polno, se razvijamo in gojimo odnose, ki nas osrečujejo.
Nekatere tehnike samopomoči, ki jih bomo obravnavali, niso le ljudske modrosti, ampak imajo tudi močno podporo v znanosti. Študije dokazujejo, da redna meditacija zmanjša simptome tesnobe, depresije in stresa. Gibanje, kot je joga, pozitivno vpliva na nevrotransmitorje v možganih, ki uravnavajo naše počutje – endorfine, serotonin, dopamin. Vse to so kot nekakšni interni zdravilci, ki skrbijo, da ostanemo umirjeni in zadovoljni.
Kako si lahko pomagamo do boljšega duševnega zdravja?
1. Joga
Joga ni le serija položajev. Je potovanje, ki nas uči, kako biti prisotni v tem trenutku. Z vadbo joge umirjamo svoje misli in sproščamo napetost, ki se kopiči v telesu. Asane – ali položaji – delujejo na naše telo, da odstranijo blokade in omogočijo energiji, da prosto teče skozi nas. Morda je najbolj znan in znanstveno dokazan učinek joge ravno zmanjšanje ravni kortizola, hormona stresa, ter izboljšanje ravni serotonina.
2. Meditacija
Meditacija je postala zlata beseda sodobnega sveta. Nič čudnega – v tem hitrem svetu redko zares ustavimo tok misli. Meditacija ni odmik od sveta, ampak vrnitev vase. Vsak dan nam nudi priložnost, da postanemo priča lastnim mislim, jih opazujemo, ne da bi se z njimi poistovetili.
Kot znanstveno dokazano, meditacija izboljša prekrvavitev možganov, krepi prefrontalni korteks, ki je odgovoren za odločanje, načrtovanje in obvladovanje čustev. Raziskave kažejo, da že nekaj minut vsakodnevne meditacije zmanjša simptome tesnobe in depresije ter izboljša našo sposobnost koncentracije.
3. Pranajama
Pranajama je umetnost zavestnega dihanja. Dihanje je povezava med telesom in umom. Če smo kdaj globoko vdihnili in zadržali dih, vemo, kako hitro lahko vpliva na naše razpoloženje. Znanstveno je dokazano, da globoko dihanje in tehnike, kot je izmenično dihanje (nadi shodhana), zmanjšajo aktivnost simpatičnega živčnega sistema (boj-beg reakcija) ter okrepijo parasimpatični živčni sistem (odgovoren za sprostitev).
Nekatere vrste dihanja, kot je box breathing (kvadratno dihanje), so pokazale učinkovitost pri zmanjševanju stresa, medtem ko povečujejo našo zmožnost osredotočanja in obvladovanja čustvenih reakcij.
4. Majhne navade za velike spremembe
Skrb zase je včasih razumljena napačno kot luksuz ali razvajanje, vendar je daleč od tega. Skrb zase vključuje redne rutine, ki hranijo naše telo in um. To lahko vključuje dovolj spanja, zdravo prehrano, odmore od zaslonov ter vzdrževanje zdravih meja v odnosih.
Pogosto poskušamo z duševnimi vajami uravnati svoje razpoloženje, a ne pozabimo, da sta telo in um neločljivo povezana. Skrb za telo pomeni tudi skrb za um. Na primer, pomanjkanje spanja neposredno vpliva na našo sposobnost obvladovanja stresa in tesnobe.
5. Pisanje dnevnika
Pisanje dnevnika je ena najmočnejših tehnik samopomoči. Omogoča nam, da svoje misli, občutke in frustracije izlijemo na papir in izpraznimo um. Raziskave kažejo, da pisanje dnevnika zmanjšuje simptome depresije, krepi našo čustveno inteligenco in nam pomaga razumeti vzorce naših misli in vedenja.
Pisanje je kot pogovor s prijateljem, le da ta prijatelj nikoli ne obsoja. Na papir lahko brez zadržkov izlijemo svoje misli, ga popackamo s čustvi in na koncu začutimo olajšanje.
6. Izražanje hvaležnosti
Hvaležnost je orodje, ki deluje kot kompas za preusmerjanje naše pozornosti na tisto, kar je v našem življenju že prisotno in dobro. Praksa hvaležnosti ni le prijeten način, kako zaključiti dan ali začeti jutro, ampak je močna psihološka tehnika, ki neposredno vpliva na naše dojemanje sveta. Raziskave kažejo, da redno izražanje hvaležnosti – bodisi z zapisovanjem v dnevnik ali z mislijo na stvari, za katere smo hvaležni – spodbuja sproščanje dopamina in serotonina, dveh ključnih nevrotransmiterjev, ki izboljšata naše razpoloženje.
Če želiš poglobiti svojo prakso hvaležnosti in v svoj vsakdan vnesti več pozitivnosti, lahko preizkusiš e-delovni zvezek o hvaležnosti: Hvaležnost za boljše življenje. Zasnovan je tako, da pomaga vsakodnevno vaditi hvaležnost, preusmeriti pozornost na pozitivne vidike življenja in vzdrževati občutek notranjega miru.
Pot nenehne rasti
Vse te tehnike – joga, meditacija, pranajama, skrb zase, vodenje dnevnika in izražanje hvaležnosti – so kot orodja, ki jih imamo v osebnem nahrbtniku. Ko se počutimo izgubljeni, zmedeni ali tesnobni, posežemo po enem od teh orodij in si tako pomagamo, da spet najdemo notranjo stabilnost. Tehnike nam pomagajo spoznati sebe, razumeti vzorce našega delovanja in prepoznati, kaj v našem življenju potrebujemo in česa ne.
Duševno zdravje ni cilj, ki ga enkrat dosežemo in tam ostanemo. Je proces, nenehno prilagajanje, rast. In čeprav morda kdaj misliš, da bi bilo najlažje vse to pustiti in se prepustiti toku, je prav skrb za notranje ravnovesje tista, ki te v vsakodnevnem življenju varno vodi.
Vse te tehnike so preproste, a močne. Ko jih začnemo redno uporabljati, postanejo naša naravna podpora, naši sopotniki skozi vsakodnevne izzive. Vsakič, ko poskrbimo za svojo duševno stabilnost, se vrnemo k sebi – k tistemu mirnemu, radostnemu delu, ki ne potrebuje nič drugega kot trenutek prisotnosti.
Naj pa še enkrat poudarim: če se soočaš s težavami, ki te preplavljajo, ni nič narobe, če poiščeš pomoč strokovnjaka. Samopomoč je čudovita, a kdaj potrebujemo tudi profesionalno podporo, ki nas usmeri na pravo pot.
